| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Uporabnost BIM-a večstanovanjske stavbe za analizo z Metodo končnih elementov
Tim Maltar, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava sodobni pristop k projektiranju v okolju BIM, s poudarkom na projektiranju nosilne konstrukcije. Predstavljeno je teoretično ozadje BIM-a in z njim povezani koncepti. Kot glavna prepreka pri zagotavljanju učinkovitejšega delovnega procesa projektantov, v smislu prihranka časa, izboljšane natančnosti in lažje komunikacije med člani projektne skupine, je izpostavljena interoperabilnost med programskimi aplikacijami. Na podlagi dejanskega projekta, izdelanega v okolju BIM, so testirani različni tipi izmenjave podatkov in opredeljena je njihova uspešnost. V zaključku je prikazana računska analiza z Metodo končnih elementov in končni grafični izdelek, to so pozicijske, opažne in armaturne risbe, vse izpeljano neposredno iz osnovnega arhitekturnega BIM-a.
Ključne besede: BIM, interoperabilnost, IFC, MKE, modeliranje, visokogradnja, armirani beton, Revit, Sofistik, Allplan
Objavljeno: 29.01.2020; Ogledov: 646; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (11,96 MB)

3.
Avtomatsko spremljanje procesa gradnje s kontinuiranim večlokacijskim 3D zajemanjem dejanskega stanja znotraj in zunaj gradbenega objekta
Zoran Pučko, 2018, doktorska disertacija

Opis: Avtomatsko spremljanje procesa gradnje na gradbišču je zelo pomembno za učinkovito vodenje gradbenih projektov, saj nadomešča sedanjo prakso, kjer se spremljanje izvaja ročno in predstavlja obsežna dela strokovnjakov, ki so časovno zelo zamudna, povezana z visokimi stroški ter so pogosto neučinkovita. Za doseganje učinkovitega vodenja gradbenih projektov je zelo pomembno zagotavljanje pravočasnih in natančnih podatkov o napredovanju gradnje na gradbišču. V gradbeni industriji je dandanes zaznan povečan proces integracije informacijskega modeliranja gradbenih objektov (ang. Building Information Modeling – BIM) v vseh fazah gradbenih projektov. Številne raziskave in publikacije na tem področju nakazujejo eksponentno rast interesa uporabe BIM-pristopa s poudarkom na geometrijski zasnovi, tj. 3D BIM-modeliranju gradbenih objektov, ki je pogosto nadgrajeno z informacijami o časovni dimenziji izvajanja aktivnosti gradnje, tj. 4D BIM, in stroških, tj. 5D BIM-modeliranje. V raziskovanju smo se osredotočili na primerjavo med 4D izvedenim (as-built, AB) in 4D načrtovanim modelom (as-designed, AD), poimenovano tudi Scan-vs-BIM. Avtomatsko ugotavljanje dejanskega stanja na gradbišču in primerjava z načrtovano izvedbo je eden ključnih izzivov za avtomatizacijo spremljanja procesa gradnje. Številne raziskave so se tako usmerile v avtomatizacijo procesa spremljanja gradnje in razvite so različne metode in pristopi. Z modeliranjem AB BIM, tj. dejanskega stanja na gradbišču na osnovi oblaka točk, se pretežno uporabljajo tehnike zajemanja podatkov s fotogrametrijo, videogrametrijo ter laserskim skeniranjem. Obstoječe metode in tehnike avtomatiziranega spremljanja gradnje so eksperimentalnega značaja, izvedene kot posamezni primeri, v gradbeni praksi pa se nobena ni uveljavila. Vzroki so različni in so posledica pomanjkljivosti posameznih obstoječih metod pri uporabi na gradbišču. Razvoj metode v okviru doktorske disertacije predvideva kontinuirano večlokacijsko avtomatsko zajemanje podatkov znotraj gradbenega objekta in zunaj njega s pomočjo skenerjev, integriranih v čeladah delavcev, ki ustvarjajo oblake točk (point clouds, PC) na osnovi globinskih slik (depth images) ter združeno predstavljajo oblak točk celotnega dejansko izvedenega gradbenega objekta (4D AB PC) med celotnim procesom gradnje. 4D AB PC skupaj s 3D BIM-modelom (3D AD BIM) omogoča identifikacijo posameznih izvedenih elementov in generiranje 4D AB BIM-modela. Primerjava 4D AB BIM-modela z načrtovanim 4D AD BIM-modelom daje kot rezultat tiste elemente, ki odstopajo od načrtovane izvedbe v izbranem času. Bistvena novost razvite metode avtomatskega kontinuiranega spremljanja procesa gradnje (ACCPM), v primerjavi z obstoječimi metodami, je v postopku zajemanja podatkov, ki odpravlja pomanjkljivosti obstoječih metod in omogoča celovito ter zanesljivo avtomatsko spremljanje med celotnim procesom gradnje.
Ključne besede: avtomatizacija, spremljanje napredovanja gradnje, kontinuirano večlokacijsko zajemanje podatkov, 4D oblak točk, identifikacija BIM elementov.
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 894; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (11,45 MB)

4.
Interoperability between architectural and structural bim software in the case of a mall project
Drilon Rraci, 2017, magistrsko delo

Opis: This master thesis deals with the effect of interoperability between architectural and structural BIM software in the case of a Mall project. The research and most of the work was performed on a BIM model of the Mall project that was modeled using Tekla BIM software. Since there is still a lack of investigations addressing interoperability issues in the structural engineering domain, this thesis pretends to show the collaboration between architectural and structural BIM software, taking into account a real and complex project. A general overview and research regarding building information modeling (BIM) and interoperability issues were done in this project. Various case studies were conducted, where the entire BIM model and partial models of the Mall project were transferred from BIM to FEM software using different data exchange methods. Structural analysis and design in the case of the relevant partial models of the Mall project were performed with the help of Dlubal-Structural Engineering Software for Analysis and Design. Such analyses were made in the structural analysis program RFEM, to investigate if those partial models are imported correctly. The general conclusion based on the used case studies is that data exchange between BIM and FEM software can be useful, but the ease of use depends on both the data exchange method and the way how the relevant model has been created in Tekla BIM software. Referring to these case studies, the most successful data exchange was achieved by using the direct link between BIM and FEM software.
Ključne besede: Building Information Modeling (BIM), Interoperability, Data, Direct link, IFC, DSTV (*.stp), Tekla, RFEM, Modeling, A&D, Mall Project.
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 1918; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (20,15 MB)

5.
Culture change in construction industry: from 2D toward BIM based construction
Nenad Čuš Babič, Danijel Rebolj, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Building Information Modelling (BIM) has become accepted as an approach that should deliver substantial gains to all the stakeholders within the architecture, engineering and construction (AEC) industry. Recently, several researchers have pointed out the need for cultural changes as a necessary step for radically transforming the industry. In order to provide answers to these requests, the culture should be described in a more explicit way, and industry issues interpreted correctly. This paper via qualitative research of variety of sources explores the stability and persistence of a traditional 2D paper-based approach in the light of Institutional theory. The paper illustrates how the traditional approach is embedded within AEC culture by considering the regulative, normative, and cultural-cognitive aspects. These aspects support each other, thus providing even more stability and support for the existing values and ways of working. The aim of this work is to provide some insight into reasons for slower penetration of the BIM based construction. The paper also explains the local character of the industry, which slows down transference of best practices within the AEC industry. Understanding of existing patterns reveals new insights into how to make the transition easier and more functional, especially within the contexts of existing priorities and values.
Ključne besede: building information modelling, BIM, institutional theory, 2D paper based working
Objavljeno: 07.08.2017; Ogledov: 582; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (331,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Informacijske tehnologije v gradbenem podjetju
Tomaž Žnuderl, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali možnosti uporabe informacijskih tehnologij v gradbenih podjetjih. V teoretičnem delu naloge smo najprej predstavili najpomembnejša poslovna področja, ki jih lahko zasledimo v gradbenih podjetjih. Nato smo za vsako posamezno področje proučili možnosti optimizacije z implementacijo ustreznih informacijskih tehnologij. Zaokrožen pregled informacijskih orodij, ki so gradbenim podjetjem na voljo, smo v nadaljevanju uporabili kot osnovo za praktični del magistrskega dela. V praktičnem delu smo proučevali poslovanje konkretnega gradbenega podjetja. Glede na predhodno zastavljena teoretična izhodišča, smo analizirali trenutno stanje po poslovnih področjih. Na podlagi ugotovljenega smo nato oblikovali predloge za optimizacijo poslovanja z implementacijo ustreznih informacijskih tehnologij. V zadnjem delu magistrskega dela smo analizirali trende in smernice razvoja informacijskih tehnologij v prihodnosti ter možnosti njihove vpeljave v poslovanje gradbenih podjetij.
Ključne besede: Gradbeništvo, informacijske tehnologije, optimizacija poslovanja, gradbeno podjetje
Objavljeno: 30.06.2017; Ogledov: 528; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

7.
Test interoperabilnosti na primeru izbranih aplikacij odprtega informacijskega modeliranja objektov
Mića Gavrić, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava opis pojma informacijskega modeliranja zgradb (kratica BIM) in predstavitev tega v neposredni povezavi z interoperabilnostjo med glavnimi udeleženci v gradbenem projektu. Zaradi zahtevnosti in unikatnosti v gradbeništvu je komunikacija med temi udeleženci bistvenega pomena za uspešnost in stroškovno učinkovitost projektov. S tem namenom smo v prvem delu najprej opisali glavne lastnosti BIM-a in koncepte, kako zagotoviti interoperabilnost. Poseben poudarek v celotnem magistrskem delu smo dali pojmu IFC (kratica za Industry Foundation Classes) in pojmu MVD (Model View Defnition). V drugem delu smo predstavili različne BIM-aplikacije, ki jih pogosto uporabljajo udeleženci BIM-sistemov, in opisali natančno tiste, ki smo jih uporabljali v magistrskem delu. V tretjem delu smo izvedli medsebojne teste interoperabilnosti. Postavili smo različne scenarije in preverili možnosti in uspešnost komuniciranja med arhitekti, projektanti, naročniki in gradbenimi izvajalci. Poskušali smo ohraniti rdečo nit in zastaviti scenarije v oblikovalski fazi projekta, kjer se projekt začne z arhitektom in konča s statično analizo spojev. Testi so izvedeni z velikim poudarkom na izmenjavi podatkov v standardnem formatu (izvleček IFC-sheme), še posebej na vplivu izbire pravilnega MVD. Testirana je tudi neposredna povezava preko aplikacijskega programskega vmesnika (API). V zaključku smo na kratko opisali, katere izzive in stroške mora podjetje, ki želi vpeljati BIM-sistem, predvideti in premagati za uspešno implementacijo tega. Opisani so tudi nekateri pozitivni učinki na gradbene stroške, kadar je med udeleženci zagotovljena interoperabilnost.
Ključne besede: BIM, interoperabilnost, IFC, MVD, test, Tekla Structures, BIM orodja, informacije, komunikacija, izmenjava
Objavljeno: 12.04.2017; Ogledov: 1004; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

8.
UČINKOVITEJŠE NAČRTOVANJE PROJEKTOV OBNOVE ZGODOVINSKIH OBJEKTOV Z INTEGRACIJO TEHNOLOGIJ ZA UPRAVLJANJE ZNANJA
Daniela Dvornik Perhavec, 2016, doktorska disertacija

Opis: Prenova zgodovinskih objektov gradbenim inženirjem ne predstavlja posebnega zadovoljstva in izziva. Morda je razlog v tem, da za načrtovanje projektov obnove ni zadostne podpore s strani investitorjev. Raziskovanje zgodovinskih objektov zahteva čas in finančna sredstva. Projekt obnove je za razliko od novogradenj drugačen in temelji na vhodnih podatkih kot posledici rezultatov raziskovanja obstoječih objektov. Če vhodni podatki niso točni, se raziskovanje objekta prenese v fazo izvedbe, kar investitorju povzroči tveganje, izvajalcu pa motnje v projektu obnove. Projekt prenove se običajno prične z raziskovanjem obstoječega objekta in z iskanjem arhivskega gradiva. Težava nastopi, če arhivskih podatkov ni. Ključno vprašanje, ki pri tem nastopi je, kako iz razpoložljivih virov in podatkov, ki so za zgodovinske objekte na voljo, napovedati karakteristike objektov, za katere razpoložljivih virov ni. Na podlagi analize literature, gradbene zakonodaje in načrtov za zgodovinske objekte smo izdelali relacijske baze na podlagi katerih smo želeli izdelati napovedni model za naključne objekte. Rezultati za napoved so bili zadovoljivi, zato smo izdelali še ustrezne ontologije ter s pomočjo metod umetne inteligence, natančneje z odločitvenimi drevesi, pridobili novo znanje o karakteristikah zgodovinskih objektov. Proučili smo tudi zunanje udeležence. Na podlagi teorije iger smo utemeljili kateri parametri so ključni za uspešno podporo projektu prenove. V doktorski nalogi predstavljen model za učinkovitejše načrtovanje projektov obnove zgodovinskih objektov s pomočjo uporabe tehnologij za upravljanje znanja predstavlja nov pristop v procesu projektov prenove objektov. Z uspešnim razvojem ontologij bomo s pomočjo pridobivanja znanja iz podatkov ter podatkovnega rudarjenja lahko zagotovili boljšo podporo tistim, ki tovrstno znanje potrebujejo.
Ključne besede: projekti obnove, zgodovinski objekti, sistemi, podatkovne baze, ontologije, odločitvena drevesa, podatkovno rudarjenje, umetna inteligenca, teorija iger, zapornikova dilema, model za učinkovitejše načrtovanje, tehnologije upravljanja znanja
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 2023; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (17,57 MB)

9.
INTEGRIRAN MONITORING KOT ORODJE ZA UČINKOVITO IN EKONOMIČNO ENERGETSKO UPRAVLJANJE JAVNIH STAVB
Primož Praper, 2016, magistrsko delo

Opis: V javnih stavbah (šolah, vrtcih) obstaja velik potencial za prihranke energije z učinkovitim energetskim upravljanjem. Cilj naloge je s pomočjo energetskega monitoringa in obdelave masovnih podatkov poiskati konkretne potenciale za te prihranke. Na osnovi podatkov, pridobljenih s pomočjo digitalnega obratovalnega monitoringa stavb, je bila analizirana večletna baza podatkov z okoli 2 MIO podatkov o urni porabi toplotne in električne energije ter o notranji in zunanji temperaturi. Ugotovljeno je bilo, da javne stavbe porabijo veliko več energije takrat, ko so nezasedene, in da se pogosto ogrevajo, ko so nezasedene in notranja temperatura že presega 20 °C. Na osnovi raziskave je bil identificiran potencial za prihranek energije, ki ga predstavlja predvsem zmanjšanje delovanja ogrevalnega sistema, ko je stavba nezasedena. Predlagan in predstavljen je bil izboljšan model energetskega upravljanja stavb z integracijo merilnikov porabe, senzorjev temperature in programabilnih krmilnikov v enoten sistem, s pomočjo katerega se na osnovi podatkovnega rudarjenja, poslovne analitike masovnih podatkov (angl. big data) in strojnega učenja optimizira delovanje sistema ogrevanja. Za ugotovitev potenciala prihranka s pomočjo energetskega upravljanja in spremljanje doseganja zastavljenih ciljev je ključna uvedba sistema energetskega monitoringa na urnem ali krajšem intervalu odčitavanju podatkov. Predstavljeno je, da je vzpostavitev avtomatiziranega krmiljenja delovanja ogrevanja na osnovi podatkovnega rudarjenja finančno upravičena.
Ključne besede: Energetsko upravljanje stavb, prihranki energije, javne stavbe, energetski monitoring, podatkovno rudarjenje, masovni podatki
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 914; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

10.
KONCEPT ENOTNE VOZOVNICE ZA JAVNI POTNIŠKI PROMET NA OSNOVI MEDNARODNIH PLAČILNIH KARTIC
Dušan Zalar, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava različne tehnologije pametnih vozovničnih sistemov v javnem potniškem prometu in njihov vpliv na uporabo javnega potniškega prometa. Obravnava gre v tri smeri, in sicer v integracijo, interoperabilnost in priročnost vozovničnih sistemov na globalni ravni. Pri tem izhaja iz dejstva, da priročnost vozovničnega sistema lahko vpliva na povečanje uporabe javnega potniškega prometa, podobno kot to velja za ceno potovanja in potovalni čas, le v manjši meri. Obravnava se omejuje na pametne vozovnične sisteme, ki kot vozovnični medij uporabljajo brezstično pametno kartico, pri čemer razvija hipotezi, da je z vozovničnim sistemom z odprto zanko oziroma vozovničnim sistemom na bazi brezstičnih bančnih plačilnih kartic mogoče v celoti in na globalni ravni nadomestiti tradicionalni sistem na bazi kartice ter da je vozovnični sistem z odprto zanko priročnejši od tradicionalnega. V doktorski disertaciji so razvite metode za razširitev vozovničnega sistema z odprto zanko s predhodnim plačilom prevoznine. Nadalje je pokazano, da je z razvito razširitvijo mogoče izvesti vse vrste predplačniških vozovnic kot jih pozna tradicionalni vozovnični sistem, vključno z integrirano vozovnico. To potrjuje hipotezo, da razširitev omogoča zamenjavo tradicionalnega vozovničnega sistema z vozovničnim sistemom z odprto zanko v celoti. Z razširjenim vozovničnim sistemom z odprto zanko je dosežena globalna interoperabilnost in integrabilnost. S tem je dosežen koncept globalne enotne vozovnice. Za analizo vpliva vozovničnega sistema na uporabo javnega potniškega prometa je razvit model za ocenjevanje priročnosti vozovničnega sistema na osnovi potniške izkušnje od začetka do konca potovanja, pri čemer je potovanje razčlenjeno v faze, za katere so opredeljeni faktorji prometnega upora vozovničnega sistema. Izvedena empirična raziskava priročnosti tradicionalnega vozovničnega sistema in vozovničnega sistema z odprto zanko potrjuje hipotezo, da je priročnost vozovničnega sistema z odprto zanko večja od priročnosti tradicionalnega sistema. Predstavljeni model za ocenjevanje priročnosti vozovničnih sistemov je lahko v pomoč tako pri izbiri tehnologije vozovničnega sistema kot pri izbiri (določanju) njegove funkcionalnosti.
Ključne besede: javni potniški promet, vozovnični sistemi, pametna vozovnica, integrirana vozovnica, interoperabilna vozovnica, brezstična plačilna kartica, vozovnični sistemi na bazi kartice, vozovnični sistemi na bazi računa, vozovnični sistemi z odprto zanko, priročnost vozovničnih sistemov, prometni faktorji upora, obseg potniškega prometa
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 1940; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici