| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Optimizacija procesa dekarbonatizacije surove vode v TEŠ
Nejc Poprijan, 2020, diplomsko delo

Opis: Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo podrobno analizirali proces dekarbonatizacije vode v Termoelektrarni Šoštanj. Dekarbonatizacija je odstranjevanje karbonatne trdote iz vod s kemijsko reakcijo. V vodo se dodajajo kalcijevi ioni, ki reagirajo s karbonatnimi ioni. Kalcijevi ioni se dodajo v obliki kalcijevega hidroksida, s čimer povišamo pH in povzročimo, da se hidrogen karbonatni ioni pretvorijo v karbonatne, ki so ob prisotnosti kalcija slabo topni. Ugotavljali smo optimalno pH vrednost in ugotovili, da se v laboratorijskem sistemu ta nahaja med pH vrednostmi 9 in 10, v realnem procesu pa med 8,5 in 9, saj v reaktor dodajamo tudi železov III klorid, ki ob dodani zadostni količini reagenta za dekarbonatizacijo pH niža. Preverili smo tudi različne sestave surove vode in sicer smo naredili poskuse z različnimi volumskimi razmerji vzorcev iz reke Pake in Družmirskega jezera, ki tudi sicer predstavljata vode, ki se v TEŠ-u uporabljajo za hladilne sisteme. Kot najboljšo možnost smo izbrali volumsko razmerje vode iz reke in jezera 2:3. To razmerje ima namreč na začetku relativno nizko karbonatno trdoto, po obdelavi se ta zniža in ne vsebuje veliko sulfatnih ionov. Nazadnje smo določili kinetične parametre reakcije. Potrdili smo tretji red reakcije z aktivacijsko energijo 41,6 KJ/mol in pred-eksponentnim faktorjem 1,835 10^6 (L/mol)2min.
Ključne besede: dekarbonatizacija, hladilni sistem, karbonatni ioni, obarjanje, reaktor
Objavljeno: 09.10.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1016,91 KB)

2.
Vzpostavitev metode za določanje reaktivnosti apnenčeve moke
Tamara Savec, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo vzpostavili metodo za določanje reaktivnosti apnenčeve moke. Apnenčeva moka – apnenec, se uporablja za čiščenje dimnih plinov, natančneje za desulfurizacijo dimnih plinov. Reaktivnost apnenca je eden izmed parametrov njegove kvalitete. Poskuse smo izvedli z osmimi različnimi vzorci apnenčevih mok različnih proizvajalcev in iz različnih nahajališč. Reakcije smo izvajali v avtomatskem titratorju z HCl (c = 1 mol/L). Preučevali smo vpliv temperature na reaktivnost, zato smo eksperimente izvedli pri različnih temperaturah (20, 25 in 30) °C. Ugotovili smo, da se reaktivnost s temperaturo viša, zato je najvišja pri temperaturi 30 °C. Na enem izmed vzorcev smo izvedli še sejalno analizo. Primerjali smo reaktivnosti apnenčeve moke v odvisnosti od velikosti delcev materiala. Ugotovili smo, da se reaktivnost z manjšanjem velikosti delcev povečuje, nato se pri določeni velikosti ponovno zmanjša. Na trenutno uporabljenem vzorcu apnenčeve moke smo določili optimalno velikost zrn, pri kateri smo zabeležili največjo reaktivnost.
Ključne besede: reaktivnost, apnenec, desulfurizacija, metoda
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 320; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

3.
TERMOGRAVIMETRIČNA ANALIZA SADRE IZ TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Vesna Rebić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na vzpostavitev metode za termogravimetrično analizo sadre in ovrednotenje rezultatov meritev. Termogravimetrična analiza je avtomatska metoda, s katero določamo stopnjo čistote sadre, tj. delež kalcijevega sulfata dihidrata in vsebnost kalcijevega karbonata. Z uporabo te metode lahko, v primerjavi s klasično gravimetrično metodo, zmanjšamo vpliv pogojev prostora in okolja ter človeškega faktorja, hkrati do rezultatov pridemo v bistveno krajšem času. Poleg pristopa k vzpostavitvi instrumentalne metode za uporabo v laboratoriju, diplomsko delo prikazuje tudi izvedbo verifikacije te metode in ovrednotenje merilne negotovosti rezultata. Na podlagi meritev realnih vzorcev in reagentov znane čistote smo določili merilno območje metode in medsebojno primerljivost rezultatov. Ugotovili smo, da so rezultati meritev s termogravimetrično metodo primerljivi z rezultati gravimetrične metode. Prav tako se je izkazalo, da se z uporabo instrumentalne metode skrajša čas trajanja analize, saj določanje stopnje čistote sadre in vsebnosti kalcijevega karbonata poteka zaporedno znotraj enega instrumentalnega postopka, medtem ko je z gravimetrično metodo te analize potrebno izvesti v več posameznih korakih.
Ključne besede: sadra, čistota sadre, vsebnost kalcijevega karbonata, termogravimetrična analiza, razžvepljevanje
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 651; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici