| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA ADSORPCIJE ZA ODSTRANJEVANJE HLAPNIH ORGANSKIH SPOJIN IZ ODPADNIH PLINOV
Grega Ravljen, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili proces adsorpcije hlapnih organskih snovi na porozni strukturi aktivnega oglja v pilotni napravi. Pregledali smo vrste organskih snovi, ki se pojavljajo v industrijskih odpadnih plinih. Eksperimentalni del magistrske naloge smo izvedli v podjetju ESOTECH d.d., kjer smo uporabili obstoječo pilotno napravo za odstranjevanje emisij hlapnih organskih spojin. Pilotno napravo smo pred testiranji nadgradili in s tem omogočili nadzorovan proces adsorpcije. Z analizo podjetij, ki so v skladu s t. i. IPPC direktivo zavezana k omejevanju emisij hlapnih organskih spojin v okolje, smo pridobili podatke o vrstah hlapnih organskih spojin, ki jih uporabljajo pri svojih procesih. Štiri izbrane vrste hlapnih organskih spojin smo opredelili kot tekoče adsorbate: aceton, etanol, etilacetat in metanol. Za plinaste adsorbate smo izbrali eten in propan. Proces adsorpcije smo izvajali na aktivnem oglju tipa Supersorbon K 40 pri volumskem pretoku skupnih zajetih plinov 20 m3/h. Z variacijo volumskega pretoka smo izvedli še adsorpcijo acetona in propana pri 120 m3/h in 220 m3/h. Kot rezultat smo podali diagrame nasičenja za vsak posamezen adsorbat, iz katerih je razviden čas preboja do mejnih vrednosti. Iz pridobljenih podatkov smo izračunali maso in delež posameznega adsorbata, ki se adsorbira na aktivno oglje. Iz rezultatov je bilo ugotovljeno, da ima aktivno oglje različno adsorpcijsko afiniteto do izbranih adsorbatov. Spoznali smo, da polarnost, velikost molekule in funkcionalne skupine v molekuli adsorbata vplivajo na delež vezanega adsorbata. Izmed izbranih vrst adsorbatov se je etilacetat v največji meri sposoben adsorbirati na izbran tip aktivnega oglja, najmanj pa eten.
Ključne besede: adsorpcija, aktivno oglje, adsorbat, hlapne organske spojine (HOS), odpadni plini
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 1135; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

2.
UPORABA ATOMSKE FLUORESCENČNE SPEKTROMETRIJE ZA DOLOČANJE VSEBNOSTI ŽIVEGA SREBRA V VZORCIH POVRŠINSKIH VOD
Grega Ravljen, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil optimizacija in validacija metode določevanja živega srebra po principu atomske fluorescenčne spektrometrije. Metodo smo izbrali zato, ker ima najnižjo mejo zaznavnosti, kar je bistvenega pomena pri določevanju živega srebra v vodnih vzorcih. Pri določanju smo se osredotočili tudi na problematiko onesnaževanja z živim srebrom v Sloveniji. V Šaleški dolini za potrebe električne energije v Termoelektrarni Šoštanj v ozračje emitirajo živo srebro, kar vpliva na okoliške reke, jezera in potoke. Meritve smo izvajali s pomočjo instrumenta Mercur DUO, s katerim smo za določanje izbrali metodo US EPA 1631. Po opravljeni celotni validaciji, kjer smo preizkusili linearnost, delovno območje, LOD, LOQ, občutljivost, natančnost, točnost, stabilnost in robustnost, smo to metodo preizkusili še na vzorcih površinskih vod. Ugotovili smo, da moramo biti zelo pazljivi pri samem vzorčenju in shranjevanju. Pri stabilizaciji moramo nujno uporabiti 5 mL 37% HCl brez vsebnosti Hg na 1 L vzorca. Reagent kositrov klorid moramo po pripravi porabiti v roku dveh dni. Na vzorcih površinskih vod okoliških jezer (Velenjsko, Šoštanjsko, Škalsko jezero ter reka Paka) pa nismo izmerili preseženih mejnih koncentracij živega srebra.
Ključne besede: atomska fluorescenčna spektrometrija, živo srebro, površinske vode, validacija
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1268; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici