1. SLOVENSKA TERMALNA ZDRAVILIŠČA KULTURNOZGODOVINSKI RAZGLEDISimona Pangrčič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina slovenskih termalnih zdravilišč s kulturnozgodovinskim razgledom. Območja zdravilišč so geografsko orisana. Opisan je kulturnozgodovinski razvoj zdravilišč, razen za novonastala iz srede 20. stoletja. Po poglavjih so za vsako zdravilišče opisana lega, zgodovina kraja, okolica, zgodovina zdravilišča z morebitno legendo o nastanku, terapevtske posebnosti in lastnosti vode ter njihova današnja ponudba. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri zgodovinskih dejstvih in osebah pa zgodovinska metoda. Keywords: Slovenska termalna zdravilišča, kulturna zgodovina, legenda, okolica, lastnosti vode, terapevtske posebnosti, ponudba. Published in DKUM: 28.01.2021; Views: 937; Downloads: 81
Full text (1,52 MB) |
2. OBLIKOSLOVJE SLOVENSKIH PREGIBNIH BESEDNIH VRST V OSNOVNOŠOLSKIH UČBENIKIHSabina Javornik, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Oblikoslovje slovenskih pregibnih besednih vrst so predstavljeni trije osnovnošolski učbeniki za slovenski jezik. Eden je nastal v času med obema vojnama, druga dva pa v letih 1963 oziroma 1964. Oblikoslovje se je skozi čas spreminjalo, zato je bil naš namen primerjati učbenike s Slovensko slovnico Jožeta Toporišiča iz leta 2004. Zanimale so nas razlike in podobnosti, ki so se pri tem pojavile. Zaradi preobsežnosti celotnega slovenskega oblikoslovja smo se omejili na pregibne besedne vrste. Največja razlika se je pojavila pri sklanjatvenih vzorcih, medtem ko so manjše razlike nanizane skozi celotno diplomsko delo. Izstopajo tudi posebnosti pri samem poimenovanju besednih vrst in pri razvrščanju zaimkov. Veliko je tudi podobnih teorij in definicij, ki smo jih za lažjo primerjavo navedli skupaj s citati iz Slovenske slovnice iz leta 2004. Keywords: oblikoslovje, pregibne besedne vrste, osnovnošolski učbeniki, samostalniška beseda, zaimek, pridevniška beseda, glagol Published in DKUM: 01.12.2020; Views: 1285; Downloads: 58
Full text (354,37 KB) |
3. Besedni zaklad predšolskih otrokMarina Toplak, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je bil proučen besedni zaklad predšolskih otrok, starih 5 let. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj govora s posameznimi stopnjami, od pojava prvega joka, prve besede, prvega stavka pa vse do pripovedovanja. Nazorno so prikazane novotvorjenke tako v teoriji kot na praktičnih primerih. V empiričnem delu so zajete naloge, tj. praktični primeri, na katerih je lepo razvidno, katere pesmice in izštevanke poznajo 5-letniki, kako razumejo sopomenke, protipomenke, nadpomenke in podpomenke ter na kakšne načine so tvorili povedi. Dodani so tudi zapisi iz spontane igre, kjer je pozornost namenjena novim izmišljenim besedam – novotvorjenkam. Keywords: predšolski otrok, razvoj govora, besedni zaklad Published in DKUM: 16.08.2017; Views: 2870; Downloads: 346
Full text (831,18 KB) |
4. Slovenci na HrvaškemSaša Cvitan, 2016, undergraduate thesis Abstract: Slovenske narodne manjšine živijo po svetu in v sosednjih državah Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Njihov položaj je ljudem v matični domovini manj znan in o njenih pripadnikih vedo relativno malo. V diplomski nalogi bomo predstavili slovensko skupnost v hrvaškem okolju, temeljne zgodovinske, zemljepisne, družbene, sociološke, politične, kulturne in jezikovne okoliščine, v katerih živi, deluje in se ohranja že vrsto let. Narodna zavest, ki jo s skupnimi močmi ohranjajo predstavniki vseh slovenskih društev na hrvaških tleh, predstavlja temelj slovenstva na Hrvaškem in možnost njihovega obstoja v večinski hrvaški družbi. Vedno večje število slovenskih društev na celotnem ozemlju Hrvaške kaže na dobro organiziranost Slovencev in njihovo medsebojno povezanost. Številčnost društev sicer govori o dokaj dobrem narodnostnem zavedanju Slovencev, vendar pa lahko v današnjem času zasledimo vedno večjo nezainteresiranost mlajših Slovencev za slovenstvo in slovensko tradicijo. V manjših sredinah je intenzivnost ohranjanja narodne zavesti nekoliko bolj razvita, medtem ko v večjih mestih, predvsem v Zagrebu, Slovenci svojega slovenstva ne doživljajo kot nekaj življenjsko pomembnega. Tudi zanimanje za učenje slovenskega jezika in nadaljnjega šolanja v Sloveniji je veliko večje v Istri in v okolici Varaždina kot pa na primer v Zagrebu. Keywords: Slovenska manjšina, narodna zavest, Hrvaška, Zagreb, Slovenski dom v Zagrebu Published in DKUM: 25.08.2016; Views: 2082; Downloads: 201
Full text (1,13 MB) |
5. SLOVENCI NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM - KULTURNOZGODOVINSKI RAZGLEDISuzana Rejak Breznik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je prikazati pomen kulturnega življenja med koroškimi Slovenci, zlasti delo številnih tamkajšnjih institucij, ki so v oporo Slovencem pri sodelovanju z matično domovino ter pri ohranjanju njihovega jezika in narodne zavesti. V prvem delu je orisan razvoj slovenskega jezika ter slovenstva na avstrijskem Koroškem. Posebej je izpostavljena dejavnost številnih društev, pevskih zborov, glasbenih šol ter drugih organizacij. Obravnavani so tudi mediji v tem prostoru, ki so dostopni manjšini in večinskemu prebivalstvu. Opredeljena sta še zgodovinski pomen političnih strank ter vloga Cerkve in duhovščine pri ohranjanju slovenskega jezika oz. narodne identitete in njihova podpora pri slovenskih kulturnih in družabnih dejavnostih. Keywords: zamejski Slovenci v Avstriji, kulturno sodelovanje, slovenski jezik, asimilacija, dvojezičnost Published in DKUM: 09.08.2016; Views: 1383; Downloads: 181
Full text (1,44 MB) |
6. KOPER - MESTO OB MORJU, KULTURNOZGODOVINSKI ORISBojana Božič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja kulturnozgodovinski razvoj mesta Koper in njegove okolice oziroma zaledja od rimskih časov pa vse do danes.
Zgodovinski razvoj tega sprva otoškega naselja, ki je stalo na večnem zgodovinskem prepihu in se zaraščalo s kopnim zdaj pod to zdaj pod ono oblastjo, je predstavljen po zgodovinskih obdobjih.
Opisane so gospodarske panoge, ki zaradi obmorske lege in vplivov sredozemskega podnebja krojijo in so krojile življenje na čisto svojstven način, ob vsem tem pa se tod prepletata slovanski in romanski narod, dva jezika in različne navade, ki sooblikujejo kulturni utrip mesta ter nam ob arheoloških in arhitekturnih zapuščinah pripovedujejo svoje zgodbe.
Posebej je obravnavan razvoj šolstva, ki je zaradi različnih nacionalnih teženj in trenj pogosto služilo kot orodje v službi oblasti.
Izpostavljene so ključne osebnosti s področja literature, slikarstva, zgodovine, glasbe, tudi duhovništva, ki so mesto in življenje v nejm posebej zaznamovale s svojimi deli.
V diplomskem delu sta uporabljeni pri delu z viri in literaturo deskriptivna metoda, pri opisovanju zgodovinskih dejstev in oseb pa zgodovinska metoda. Keywords: Koper, kulturna zgodovina, kulturna dediščina, arhitektura, gospodarstvo, šolstvo, znane osebnosti Published in DKUM: 05.08.2016; Views: 2372; Downloads: 240
Full text (1,62 MB) |
7. KULTURNOZGODOVINSKA VLOGA PREKMURSKE DUHOVŠČINETadej Bratkovič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Kulturnozgodovinska vloga prekmurske duhovščine v strnjeni obliki predstavlja delovanje duhovnikov, ki so na poseben način zaznamovali preteklost in narodno identiteto Prekmurja v obdobju do konca druge svetovne vojne.
Cilj diplomske naloge je orisati najbolj izstopajoča imena prekmurske duhovščine omenjenega obdobja, njen vpliv na narodno zavest in kulturno zgodovino te pokrajine, hkrati pa z njo predstaviti kulturnozgodovinske obrise najbolj vzhodne slovenske pokrajine. Predvsem želi izpostaviti imena tistih katoliških in evangeličanskih duhovnikov, ki so brez izrecnih religioznih vpletanj ali ideoloških namenov služili uveljavljanju posebnega slovenskega knjižnega jezika, utrjevanju slovenske zavesti ter skrbeli za splošno dobrobit prekmurskega človeka.
Biografski zapisi sicer predstavljajo posameznike in njihov delež pri velikem poslanstvu, hkrati pa vsaj nakazujejo celoten obseg opravljenega pri ohranjanju Prekmurja kot dela slovenske narodne identitete. Keywords: Prekmurje, Murska Sobota, evangeličani, katoliki, duhovščina, kulturna zgodovina Published in DKUM: 01.08.2016; Views: 1206; Downloads: 161
Full text (382,38 KB) |
8. ŠTIRI DESETLETJA SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA MARIBORAna Rošer, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Iz zgodovine delovanja Slavističnega društva Maribor je na pregleden in strnjen način zajeto delovanje mariborske podružnice oz. tega društva od ustanovitve do konca leta 2014. Opisana je njegova organizacija, po mandatih so navedeni vodilni člani, prikazane so dejavnosti – predavanja, zborovanja in publicistična dejavnost. Keywords: Slavistično društvo Maribor Published in DKUM: 27.07.2016; Views: 849; Downloads: 159
Full text (11,99 MB) |
9. KULTURNOZGODOVINSKE PODOBE LJUBLJANEAlenka Lubej, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je okvirno predstavljen kronološki razvoj mesta Ljubljane do konca 19. stoletja, zlasti njegova kulturnozgodovinska preteklost. Pri tem so nas zanimali pomembnejši zgodovinski dogodki in obdobja, ki so skozi dolga stoletja od prvotne naselitve vodili do pomembnega urbanega središča, predvsem pa do osrednjega slovenskega narodnostnega središča konec 18. in v 19. stoletju, od koder je bila tudi logična pot do glavnega mesta samostojne slovenske države.
Diplomsko delo temelji na različnih metodah pisanja. Uporabljeni sta bili deskriptivna in zgodovinska metoda za opisovanje zgodovinskih dejstev, pri povzemanju ugotovitev pa analitična in sintetična metoda. Keywords: Ljubljana, kulturna zgodovina, slovenski narod Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 1379; Downloads: 215
Full text (750,41 KB) |
10. NAJPOMEMBNEJŠA OBDOBJA SLOVENSKE KULTURNE ZGODOVINEVanja Vojsk, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljena najpomembnejša obdobja slovenske kulturne zgodovine, pri čemer je upoštevano, da kulturna zgodovina obravnava predvsem način življenja določene družbe v posameznih časovnih razdobjih. Naloga je razdeljena na obdobja, ki so kronološko razvrščena, pri vsakem pa sem se osredotočila na tista področja, ki so pomembna za slovensko kulturno zgodovino. To so politika, gospodarstvo in kultura v ožjem pomenu besede. Izpostavila sem pomembne mejnike, ki so zaznamovali slovensko preteklost in nas opredelili kot enoten narod ter državo. Pri pisanju sem uporabila deskriptivno raziskovalno metodo. Keywords: Slovenci, kulturna zgodovina Published in DKUM: 19.02.2016; Views: 2315; Downloads: 406
Full text (613,58 KB) |