| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
VOLITVE NA SLOVENSKEM KOROŠKEM LETA 1907
Urška Vrhnjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Volitve na slovenskem Koroškem leta 1907 obravnava državnozborske volitve, ki so potekale tega leta, ko so bile volitve še posebej pomembne zaradi nove volilne reforme. Leta 1907 je bila v Avstriji sprejeta nova državnozborska reforma, ki je v državi uvedla splošno in enako, tajno in direktno volilno pravico. Tako so se volitev lahko udeležili mnogi možje, ki so jih prejšnja leta samo nemočno opazovali. Kljub tej reformi pa so bile politične razmere na Koroškem za Slovence zelo težke, saj so bili volilni okraji razdeljeni tako, da Slovenci skoraj v nobenem niso imeli večine in so bili tako obsojeni na politično smrt. Kljub temu je Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, osrednja politična organizacija Slovencev na Koroškem, postavila svoje kandidate na volitvah in se tako borila proti ostalim strankam na volitvah, med katerimi sta bili najmočnejši nemška nacionalna stranka in socialno demokratska stranka. Največ upov so polagali na slovenski volilni okraj, kamor so spadali sodni okraji Borovlje, Dobrla vas, Pliberk in Železna Kaplja ter tam poželi ogromen uspeh, ko je bil v državni zbor izvoljen poslanec Franc Grafenauer, ki se je tudi po volitvah močno trudil, za izboljšanje položaja Slovencev na Koroškem. Tudi v drugih volilnih okrajih so se trudili dobiti mandate, največ možnosti je imel še kandidat Ellersdorfer v velikovškem volilnem okraju, a jim je razdelitev volilnih okrajev onemogočila več takšnih uspehov. Kljub temu so bili z izidom volitev zadovoljni, saj so z izvolitvijo Franca Grafenauerja dokazali, da se kljub težkim političnim razmeram, omejenim možnostim in nezaupanjem z vseh strani, da marsikaj doseči.
Ključne besede: volilna reforma, leto 1907, slovenska Koroška, Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem, Franc Grafenauer
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 75; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

2.
ZRAČNI BOJI NA SLOVENSKEM MED PRVO SVETOVNO VOJNO V LUČI IZBRANIH ČASNIKOV
Jerneja Topolnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Vojno letalstvo je na Slovenskem med prvo svetovno vojno odigralo pomembno vlogo pri vsakodnevnih bitkah na soški fronti. Nov način bojevanja z baloni, vodljivimi zrakoplovi, vodnimi in kopenskimi letali je avstro-ogrski armadi prinesel veliko zmag na jugozahodni fronti. Na Slovenskem so avstro-ogrski in italijanski letalci največ poletov izvedli nad soško fronto. Zračni boji so se v določenih obdobjih odvijali dnevno. Piloti so opravljali opazovalne polete, odmetavali bombe in artileriji sporočali natančne pozicije sovražnih postojank. Različni načini bojevanja v zraku so se skozi vojna leta izpopolnjevali. Z napredkom letal se je razvijala tudi protiletalska obramba. Kljub manjšemu številu letal so bili avstro-ogrski letalci zelo uspešni na celotnem delu fronte. Zračni napadi so doleteli tudi mesta v zaledju. Največ zračnih napadov se je zgodilo na Goriškem in kraškem ozemlju, tudi Trst je kot pomembno pristanišče avstro-ogrske mornarice bil pogosto bombardiran s strani italijanskih letalcev. Veliko presenečenje je pri civilnem prebivalstvu izzval napad na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem. Pred italijanskimi napadi iz zraka ni bilo varno nobeno mesto v zaledju, še manj pa tista, ki so se nahajala v neposredni bližini bojišč.
Ključne besede: Prva svetovna vojna, zračna plovila, vojno letalstvo na soški fronti, vojno letalstvo v slovenskem zaledju, avstro-ogrski letalski oddelek.
Objavljeno: 27.01.2021; Ogledov: 73; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,93 MB)

3.
BOLGARI, KNEZ IN EVROPA: KNEŽEVINA BOLGARIJA V LETIH 1878-1886 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI NAROD IN SLOVENEC
Manja Erman, 2015, diplomsko delo

Opis: Leta 1878 se je končala zadnja v nizu rusko-osmanskih vojn 19. stoletja. Ruska zmaga je dokončno zapečatila usodo nekdaj ogromnega Osmanskega imperija, ki je že dobro stoletje pešalo in izgubljalo ozemlja. Rezultat vojne je bil podpis Sanstefanskega miru, ki je prinesel priznanje neodvisnosti Srbiji, Črni Gori in Romuniji ter po 500 letih ponovno vzpostavitev bolgarske države v obliki kneževine. A uspešna ruska ekspanzija je prestrašila evropske velesile; še posebej je na novem balkanskem zemljevidu izstopala nova država- Velika Bolgarija. Sledila je revizija dogovora v obliki Berlinskega kogresa, ki je Veliko Bolgarijo razkosal na tri dele: na Kneževino Bolgarijo, Vzhodno Rumelijo in Makedonijo. Slednji sta bili vrnjeni pod osmansko oblast. Bolgari so z mešanimi občutki sprejeli velik izziv: po več stoletjih so dobili svojo državo, obenem pa so premogli malo intelektualcev in vodij, ki bi bili izkušeni v političnih veščinah in organizaciji države. Morali so krmariti med evropsko politiko in njenimi ekspanzionističnimi težnjami in, kar je bilo še huje, gasiti notranje politične spore. Hkrati so ves čas razmišljali, kako bi razkosano deželo združili v eno, ne da bi zanetili politični požar. Po uspešni združitvi so bili v najranljivejših trenutkih napadeni s strani sosede, ki bi jim morala stati ob strani, saj se je sama dolgo časa borila za samostojnost. Ko so uspešno rešili še ta problem, pa so nenadoma ostali brez kneza. V tem delu bomo tako spremljali politične dogodke v letih 18781886 v luči slovenskih časnikov Slovenski narod in Slovenec. Spremljali bomo njuno navdušenje in kritiko nad Bolgari, knezom, Evropo, politiko, skratka vse pisanje, ki sta ga tekom osmih let objavila o kneževini in dogajanju znotraj nje. In tega ni bilo malo.
Ključne besede: kneževina, Bolgarija, Slovenec, Slovenski narod, Aleksander Battenberg, Vzhodna Rumelija, Rusija, Karavelov, Cankov, liberalci, konservativci, radikalci, Srbija, vojna, Osmanska država, Anglija, Nemčija, Plovdivski prevrat, narodno sobranje, volitve
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 1304; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (899,39 KB)

4.
Milan Subarić in njegovo socialistično delovanje
Franc Rozman, 1972, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: zgodovina
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 531; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Stavkovno gibanje na Štajerskem v devetdesetih letih preteklega stoletja
Franc Rozman, 1978, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: zgodovina
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 467; Prenosov: 15
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Baron Schwegel v svojih spominih
Franc Rozman, 1984, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor na podlagi doslej neobjavljenih spominov barona Josefa Schwegla in ob upoštevanju literature obravnava življensko pot in politično delovanje tega pomembnega politika druge polovice preteklega stoletja. Njegovo politično delovanje kot diplomata, državno-in deželnozborskega poslanca in blejskega rojaka je bilo doslej v slovenski historiografiji le bežno omenjano
Ključne besede: Schwegel, Josip, Bled, politiki
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 482; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Podmaršal Karl von Tegetthoff
Franc Rozman, 2002, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: vojaška zgodovina, Maribor
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 539; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Nekaj dopolnil k biografiji Miroslava Hubmajerja
Franc Rozman, 2009, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: bolgarsko slovenski odnosi, zgodovina, Slovenci, 19. stoletje, Bolgari, Kresni
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 403; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

9.
UPOR V BOSNI IN HERCEGOVINI SKOZI OČI SLOVENSKEGA LJUDSTVA (1875 - 1881)
Lidija Jelić, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje upor v Bosni in Hercegovini, ki je danes znan pod poimenovanjem nevesinjska puška. To je bil boj slovanskega naroda, živečega v turških provincah Bosni in Hercegovini, proti otomanskemu cesarstvu. Upor je pripeljal do vojn med Srbijo, Črno goro in Rusijo na eni strani proti Turčiji. Pod pretvezo pomoči upornikom so hotele uveljaviti lastne politične interese in želje po novih ozemeljskih pridobitvah. Vojne so se končale s podpisom premirja v mestecu San Stefan med Turčijo in Rusijo. Posledica tega premirja je bil berlinski kongres, ki so ga izsilile nezadovoljne evropske države, ki niso želele ruske nadvlade v JV Balkanu in na Črnem morju. V mojem diplomskem delu so zbrane določbe berlinske pogodbe. To je bil čas očitnega upadanja moči nekdaj mogočnega otomanskega imperija in nastajanja novih, neodvisnih slovanskih držav. V tem obdobju se po nekaj več kot štiristo letih preneha turška oblast v Bosni in Hercegovini in ta preide v sklop Avstro-Ogrske monarhije.
Ključne besede: nevesinjska puška, srbsko-turška vojna, črnogorsko-turška vojna, rusko-turška vojna, berlinski kongres, avstro-ogrska okupacija Bosne in Hercegovine.
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1948; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

10.
ČASNIKI NA SLOVENSKEM V 2. POLOVICI LETA 1918
Marina Galič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava leto 1918, natančneje njegovo drugo polovico, ki pomeni konec štiri leta trajajoče ter pogubne t.i. Velike ali 1. svetovne vojne, razpad Avstro-Ogrske, konec več stoletne vladavine Habsburžanov, vrhunec uresničevanja narodnih idej ter s tem nastanek številnih novih držav na evropskih tleh, med njimi tudi jugoslovanske. Predvsem za slednje so bile potrebne velike izkušnje ter moč posameznih narodnih voditeljev ter borba, težnje in zaupanje samih narodov. Ozaveščenost ljudi o omenjenih ter ostalih vsakdanjih temah so ljudem tako v tujini kot na slovenskih tleh v največji meri omogočali časniki, ki pa so na podlagi svojih političnih usmeritev novice prinašali zelo raznoliko.
Ključne besede: Avstro-Ogrska, država SHS, kraljevina SHS, narodni svet, narodno vijeće, Trst, JDS
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1601; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici