Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Preiskovalni intervjuji predstavljajo pomemben element v kriminalističnem preiskovanju. Z njihovo uporabo pri razgovorih z osumljenci, očividci in žrtvami kaznivih dejanj lahko pridemo do pomembnih informacij, ki so lahko v veliko pomoč v preiskovalnem postopku in pri ugotavljanju okoliščin posameznega kaznivega dejanja. Pri pridobivanju tovrstnih informacij so se za najbolj učinkovite izkazali strukturirani pristopi, ki preiskovalce z natančnimi navodili usmerjajo in vodijo skozi vse faze razgovora, kljub temu pa jim omogočajo, da potek razgovora primerno prilagodijo glede na različne situacije z različnimi tipi intervjuvancev. Nazoren primer strukturirane tehnike intervjuvanja sta preiskovalna protokola PEACE in NICHD. Protokol PEACE je razvila policija v Angliji in Walesu, preiskovalci pa ga obširno uporabljajo v Združenem Kraljestvu in nekaterih drugih zahodnih državah. Uporablja se za intervjuvanje osumljencev, očividcev in žrtev. Zanj je značilen bolj human in etičen pristop do intervjuvancev. Protokol NICHD je bil razvit kot pomoč preiskovalcem pri pridobivanju informacij od otrok, ki so bili žrtve ali očividci kaznivih dejanj. Raziskave, ki so ocenjevale njegovo učinkovitost, so pokazale, da so po njegovi uvedbi preiskovalci pričeli izvajati razgovore na kvalitetnejši ravni, znatno pa se je povečala tudi količina in kvaliteta pridobljenih informacij. Strukturirani intervjuji se pri preiskovanju kaznivih dejanj v Sloveniji ne uporabljajo. Prisotna je le uporaba poligrafske tehnike, ki pa jo mnogi strokovnjaki ocenjujejo kot nezanesljivo.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanja, intervju, strukturirani intervju, informativni razgovor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.03.2013; Ogledov: 1823; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,64 MB)