SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBRAVNAVA PACIENTA Z DVOJNO DIAGNOZO
Mitja Kumer, 2014, diplomsko delo

Opis: Dvojna diagnoza se pojavi pri pacientih, ki so odvisni od psihoaktivnih snovi ali alkohola in imajo hkrati pridružene še druge duševne motnje ali bolezni. Pri opredeljevanju dvojne diagnoze se postavljajo vprašanja kaj je bilo prej, odvisnost od psihoaktivnih snovi ali duševna motnja. V diplomskem delu smo predstavili obravnavo pacienta z dvojno diagnozo in težave, ki se pojavljajo pri obravnavi. Predstavili smo zdravstveno nego pacienta z dvojno diagnozo ter opisali vlogo medicinske sestre pri obravnavi. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature. Pacient, ki ima poleg odvisnosti od psihoaktivnih snovi tudi duševno motnjo, zahteva drugačen pristop zdravljenja in obravnave kot tisti, ki duševne motnje nima. Težave pri zdravljenju pacientov z dvojnimi diagnozami so predvsem v tem, da vsako od motenj zdravi druga institucija, te institucije pa se med seboj težje uskladijo glede načina obravnave pacientov. Pomembna vloga medicinske sestre je psihoedukacija. Ta je večinoma individualna in jo prilagodimo zmožnostim in potrebam pacientov. Z njo na poseben način poučimo pacienta na njemu razumljiv način o njegovem zdravljenju. Pacienta seznanimo z informacijami o škodljivih učinkih in možnih psihičnih, fizičnih, ekonomskih in socialnih posledicah uživanja psihoaktivnih snovi ter ga poučimo, kako na njegovo duševno motnjo vpliva zloraba psihoaktivnih snovi. Pomanjkljivo znanje na področju zdravstvene nege pacientov z dvojnimi diagnozami in nedorečenost ukrepov na samem oddelku vpliva na to, da je zdravstveno osebje v odnosu do pacienta večkrat v dilemi kako ravnati, zato bi bilo potrebno zdravstveno osebje bolje seznaniti in poučiti kako primerno ravnati s temi pacienti.
Ključne besede: dvojna diagnoza, komorbidnost, psihoaktivne snovi, duševne motnje, zdravstvena nega, zdravljenje odvisnosti
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 1555; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (612,07 KB)

2.
ZDRAVSTVENA NEGA AGRESIVNEGA PACIENTA NA ENOTI ZA FORENZIČNO PSIHIATRIJO
Tomaž Ozim, 2015, diplomsko delo

Opis: Agresija je oblika vedenja, ki je prisotna pri vseh živih bitjih. Ker ima beseda agresija sama po sebi zelo negativen prizvok, se je vsi ljudje poskušamo nekako izogibati. Agresija običajno nastane zaradi strahu pred neobvladovanjem negativne situacije, zaradi želje, da bi sprožili strah pri drugih in s tem postavili v ospredje lastne interese. Agresija je reakcija, katere osnovni namen je nekoga fizično ali psihično poškodovati. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. V diplomskem delu je predstavljena obravnava agresivnega pacienta na Enoti za forenzično psihiatrijo in vloga posameznih članov strokovnega tima v obravnavi agresivnega pacienta. Najpogostejši razlogi za nastop agresije so agresivnost ali impulzivnost v preteklosti, zloraba alkohola in drog, delirantna stanja, paranoidno doživljanje, psihoza, manično stanje. V obravnavi pacienta z agresivnim vedenjem je pomembno sodelovanje stroke zdravstvene nege in pravosodja. Ustrezen pristop k agresivnemu pacientu in preventivni ukrepi lahko zmanjšajo stopnjo agresije pri pacientu.
Ključne besede: agresija, medicinska sestra, forenzična psihiatrija, posebni varovalni ukrep, zdravstvena nega forenzičnega pacienta, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pravosodni policist.
Objavljeno: 15.04.2015; Ogledov: 1184; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (244,12 KB)

3.
Kakovost življenja pacienta s shizofrenijo v domačem okolju
Klemen Kelc, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Shizofrenija je kronična bolezen, ki močno vpliva na kakovost življenja pacienta s shizofrenijo. Zelo je pomembno njihovo bivanje v domačem okolju. Medicinska sestra/zdravstveni tehnik sta ključna člena, ki pomagata pri zdravljenju in premagovanju bolezni. Kakovost življenja je odvisna od promocije shizofrenije. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne so ovire in težave, s katerimi se sooča pacient s shizofrenijo v svojem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela, saj smo za potrebe študije primera uporabili intervju. Ta je bil izveden s pacientko, obolelo za shizofrenijo, v njenem domačem okolju. Pacientka je bila izbrana namensko. Analiza vprašalnika je potekala med intervjuvanjem in se je zaključila, ko smo dokončno uredili pridobljene podatke. Med intervjujem smo preverjali verodostojnost odgovorov. Pri urejanju podatkov smo se opirali na značilnosti kvalitativne analize. Rezultati: Spremembe v osnovnih življenjskih aktivnostih so tiste, ki pacientko najbolj prizadenejo in nanjo vplivajo. Njen govor in zaznavanje okolice je drugačno in to se je dotakne. Kljub vsemu ima pozitiven pristop, kar je najverjetneje glavni razlog za dobro obvladovano bolezen. Pacientka težko skrbi za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in plačevanje položnic. Lastne družine si ni ustvarila, pomoč ji nudijo sovaščani. Diskusija in zaključek: Shizofrenija spremeni človeka. Bolezen je kronična in težko obvladljiva. S pomočjo lahko pacient živi v domačem okolju in se sooča z vsakdanjimi aktivnostmi. Pomoč in opora sta pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo, kar pripomore tudi k sprejetosti v družbi.
Ključne besede: duševna motnja, promocija shizofrenije, zdravljenje shizofrenije, življenjske potrebe, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 112; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (493,19 KB)

4.
Uporaba dovoljenih in nedovoljenih drog med mladimi
Tilen Jerebic, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika uporabe drog je z generacijami mladih vse bolj v porastu tako pri nas, v Evropi in po svetu. Statistika uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog je zapisana v vsakoletnem Evropskem poročilu. Med mladimi je zmeraj bolj prisotna uporaba novih psihoaktivnih snovi, za katere še ni natančne opredelitve vpliva droge na človekov organizem. Še pomembnejše je pravočasno prepoznati simptome, ko mlada oseba zaide v odvisnost. V diplomskem delu smo predstavili različne aspekte uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog, po katerih drogah mladi najpogosteje posegajo po spolu in starosti. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih od tega 56 žensk in 44 moških starih do 20 let. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel in jih prikazali z grafi. Za potrditev hipoteze smo uporabili program SPSS verzija 23. Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost mladih o posledicah uporabe drog dobra, a je v anketnem vprašalniku kar 81 % anketiranih odgovorilo, da je že poskusilo dovoljeno ali nedovoljeno drogo. Med mladimi je med dovoljenimi drogami najbolj priljubljen kofein, sledita alkohol in tobak. Pričakovano, je konoplja, marihuana tudi v naši raziskavi najbolj uporabljena nedovoljena substanca med mladimi. Večina mladih se, po rezultatih sodeč, odloči za prepovedano substanco iz zanimanja o občutkih po zaužitju le te.
Ključne besede: bolezen odvisnosti, dovoljene droge, nedovoljene droge, psihoaktivne snovi (PAS), mladostniki, ukrepi, pomoč, zasvojenost.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 280; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
Vpliv odvisnosti od alkohola v družini na družinske odnose
Sandra Lubiova, 2019, diplomsko delo

Opis: Odvisnost od alkohola v družini se običajno razvija počasi, dolgo in prikrito ter vodi v propadanje družine. Posledice prizadenejo celotno družino, spremenijo se medsebojni odnosi in vrednote. Namen zaključnega dela je predstaviti odvisnost od alkohola v družini in ugotoviti, kakšen vpliv ima odvisnost od alkohola v družini na družinske odnose in kakšni so vzroki za poseganje po alkoholnih pijačah. Uporabili smo kvantitativno metodo dela, v sklopu katere smo izvedli raziskavo z vprašalnikom anonimnega tipa. Rezultati raziskave so pokazali, da večina anketirancev (98 %) meni, da so se spremenili medsebojni odnosi, odkar je v družini prisotna odvisnost od alkohola. Med vzroki za nastanek odvisnosti od alkohola so anketiranci navedli občasno pitje alkohola, ki je prešlo v nenadzorovano pitje, psihične težave, težko otroštvo, slabe družinske vzorce, nerazrešena čustva, pivsko družbo, slab zgled očeta, travme iz otroštva in probleme iz primarne družine, kjer je bila prisotna odvisnost od alkohola. Člani družine so se med seboj oddaljili in se veliko prepirali. Odvisnost od alkohola predstavlja velik družbeni problem; družine trpijo, razpadajo, številne posledice pa prizadenejo predvsem otroke. Menimo, da je zelo pomembno v kakšni družini odraščajo otroci, saj po svojih starših prevzamejo določene vzorce vedenja. Pomemben je prav tako karakter posameznika in njegove zmožnosti reševanja težav ter jasno začrtane meje glede uživanja alkohola.
Ključne besede: Alkoholizem, nasilje v družini, pitje staršev, abstinenčna kriza, zdravstvena nega.
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 69; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici