1. Pravni in etični izzivi medicinskih sester pri obravnavi pacienta na enoti za forenzično psihiatrijoIris Srebot, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Forenzična psihiatrija je smer klinične psihiatrije, ki obravnava paciente z duševno boleznijo, ki so v obdobju neprištevnosti storili kaznivo dejanje. Medicinska sestra na tem področju se kljub zavedanju načel profesionalne etike nemalokrat znajde v situacijah, ki ji predstavljajo etični izziv. Pomembno je, da vedno ravna v dobro pacienta in si prizadeva za čim boljši terapevtski odnos. Namen zaključnega dela je ugotoviti, s katerimi pravnimi in etičnimi izzivi se najpogosteje srečujejo medicinske sestre na tem področju.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo opravili pregled literature. Članke smo iskali s pomočjo podatkovnih baz: PubMed, SAGE, ScienceDirect in Web of Science, z upoštevanjem iskalnega niza ter vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Celoten potek iskanja literature smo prikazali z diagramom PRISMA. Za prikaz sinteze raziskav smo uporabili narativni opis.
Rezultati: Glede na primernost identificiranih raziskav smo v končno analizo vključili 13 člankov. Raziskave so pokazale, da so najpogostejši pravni in etični izzivi medicinskih sester na enoti za forenzično psihiatrijo spoštovanje avtonomije in dostojanstva, informirana privolitev, spoštovanje pravic pacienta, zdravljenje proti volji, uporaba prisilnih varovalnih ukrepov, zagotavljanje enakopravnosti in nudenje kakovostne oskrbe ob stalno prisotnem strahu.
Razprava in zaključek: Zaradi naraščanja števila forenzičnih pacientov je pomembno, da se medicinske sestre zavedajo pomena etičnega ravnanja in poznavanja pravne podlage tega področja. Ob pojavu etično sporne situacije je vedno treba delati v dobro pacienta v skladu s svojimi poklicnimi obveznostmi.
Keywords: etičnost, forenzična psihiatrija, pacient, izziv, medicinska sestra
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 340; Downloads: 110
 Full text (772,84 KB) |
2. Vpliv terapije z živalmi na anksioznost pri otrocihNicole Zrim, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Terapija z živalmi je lahko potencialno učinkovit pristop, ki izboljša otrokovo duševno zdravje ter hkrati prispeva k lajšanju simptomov anksiozne motnje. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti vpliv terapije z živalmi na anksioznost pri otrocih.
Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature v različnih podatkovnih bazah in uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali z PRISMA diagramom. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili sintezno tabelo.
Rezultati: Ugotovili smo, da terapija z živalmi vpliva na izboljšanje duševnega zdravja otrok ter lajšanju simptomov in občutkov anksioznosti. Ta oblika terapije lahko otrokom z anksioznostjo zagotavlja občutek varnosti in povezanosti, omogoča osredotočenost na trenutek ter preusmeritev pozornosti stran od skrbi, hkrati pa vzpostavlja mirno okolje za izražanje čustev.
Razprava in zaključek: Terapija z živalmi ne le učinkovito zmanjšuje simptome anksioznosti pri otrocih, temveč ponuja obetaven pristop skupaj s tradicionalnimi metodami zdravljenja. Njena integracija v terapevtske programe v različnih okoljih lahko obogati obstoječe metode zdravljenja in prispeva k boljšemu duševnemu zdravju otrok in hkrati poudarja pomen holističnega pristopa v skrbi za dobrobit posameznika.
Keywords: živali, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje otrok, tesnoba
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 512; Downloads: 119
Full text (1,07 MB) |
3. Vpliv telesne vadbe na obvladovanje bolezni pri pacientih s Tourettovim sindromomTadeja Fujs, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Tourettov sindrom je pogosta nevropsihiatrična motnja, ki poleg glavnih simptomov vokalnih in motoričnih tikov vključuje tudi veliko število sočasnih duševnih motenj. Telesna vadba se vse pogosteje priporoča kot del obravnave otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem zdravju. V zaključnem delu smo ugotavljali, ali telesna vadba vpliva na obvladovanje bolezni pri pacientih s Tourettovim sindromom.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Uporabili smo opisno metodo dela. Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL (EBSCO), ScienceDirect in Cochrane Library ter dodatno s pomočjo brskalnika Google Scholar. Izbor virov smo predstavili v PRISMA diagramu. Sintezo smo izvedli na opisni način.
Rezultati: Izmed 29 raziskav smo jih v končno analizo vključili 6. Ugotovili smo, da redna udeležba telesne dejavnosti lahko izboljša tike tudi pri večji intenzivnosti, vendar se lahko tiki po prekinitvi kronične telesne dejavnosti vrnejo na izhodiščno stanje.
Razprava in zaključek: Redna telesna aktivnost zmanjšuje resnost tikov tudi pri večji intenzivnosti. Različne učinke akutne in redne telesne dejavnosti pri Tourettovem sindromu lahko pojasni več fizioloških mehanizmov. V prihodnjih raziskavah bi bilo treba raziskati učinke različnih intenzivnosti in vrst telesne dejavnosti na simptomatiko tikov. Raziskave bi morale bolje opredeliti tudi druge sestavine predpisane vadbe, kot sta trajanje in pogostost vadbe, pri posameznikih s Tourettovim sindromom.
Keywords: Tourettov sindrom, telesna vadba, frekvenca tikov, otroci, adolescenca
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 447; Downloads: 80
Full text (1,68 MB) |
4. Informiranost odrasle populacije o zdravstveni obravnavi forenzičnega pacientaMatej Vake, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Diplomsko delo predstavlja zdravstveno obravnavo forenzičnega pacienta in informiranost ljudi v družbenem okolju o forenzični psihiatriji, pacientih in njihovi zdravstveni obravnavi.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 110 naključno izbranih oseb, starejših od 18 let.
Rezultati: Ugotovili smo, da se anketirani zavedajo slabega poznavanja področja forenzične psihiatrije in forenzičnega pacienta; strinjajo se, da gre pri pacientih v forenzični psihiatriji za zavarovanje družbe pred pacientom z duševno motnjo, in da je forenzični pacient storilec kaznivega dejanja, ki ga je storil zaradi duševne motnje; večina jih ne ve, ali je njihovo zdravljenje lahko uspešno; polovica jih meni, da so taki pacienti nevarni za družbo in s strani družbe stigmatizirani.
Razprava in zaključek: Področje forenzične psihiatrije in forenzičnih pacientov ter njihove zdravstvene obravnave je deležno premalo pozornosti. Rezultati kažejo slabo poznavanje zdravstvene obravnave forenzičnih pacientov in slab odnos do njih. Problematika zahteva več javnih razprav, kar bi pripeljalo do boljše informiranosti družbe o takšnih pacientih in njihovi zdravstveni obravnavi, posledično bi jih okolica tudi manj diskriminirala in stigmatizirala.
Keywords: forenzična psihiatrija, forenzični pacient, zdravstvena obravnava, informiranost
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 411; Downloads: 49
Full text (1,84 MB) |
5. Bipolarna motnja in delovno okoljeSara Rihtarič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Bipolarna motnja je duševna motnja, katere simptomi se izražajo na razpoloženju, vedenju in kognitivnih sposobnostih. Izmenjujeta se dve razpoloženjski stanji oziroma epizodi, in sicer manija in depresija. Čeprav bolezen ni ozdravljiva, lahko bolniki z bipolarno motnjo razpoloženja blažijo simptome z uporabo farmakoterapije in psihoterapije. Osebam z duševnimi motnjami iskanje in ohranjanje zaposlitve povzroča številne težave. Ker pa ima veliko ljudi premalo znanja o duševnih motnjah in premalo stika s takšnimi osebami, se velikokrat odzovejo neprimerno in ne vedo kako reagirati. Tudi ljudje, ki imajo bipolarno motnjo razpoloženja, so lahko na delovnem mestu kreativni, če jim je ponujeno primerno delovno mesto.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, PsycARTICLES in Google Scholar, kjer smo uporabili vključitvene in izključitvene kriterije, kateri so bili oblikovani glede na osnovi raziskovalnega vprašanja. V PRISMA diagramu smo predstavili potek iskanja ustrezne literature.
Rezultati: Analizirali in pregledali smo 5 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi teh člankov je bilo mogoče ugotoviti s kakšnimi ovirami se osebe z bipolarno motnjo srečujejo v delovnem okolju.
Razprava in sklep: Narava bipolarne motnje lahko otežuje vzdrževanje enakomernega urnika. Mnogi ljudje z bipolarno motnjo doživljajo izzive pri iskanju dela, kljub temu pa veliko ljudi uspešno najde delo, ki jim ustreza. Strokovnjaki menijo, da je delo za ljudi z bipolarno motnjo lahko zelo koristno.
Keywords: bipolarna motnja, manija, depresija, delovno okolje, zaposlitev
Published in DKUM: 30.08.2021; Views: 1411; Downloads: 229
Full text (494,54 KB) |
6. Povezava med pojavom shizofrenije in uporabo kanabisaŠpela Frangež, 2021, undergraduate thesis Abstract: V času mladostništva poteka poleg razvoja možganov tudi razvoj posameznikove osebnosti in obdobje preizkušanja, v katerem se posamezniki prvič srečajo z različnimi psihoaktivnimi substancami, eden izmed pogosteje izbranih je kanabis. Uporaba psihoaktivne substance kanabis predstavlja enega izmed dejavnikov tveganja, ki lahko soodvisno z drugimi dejavniki, vpliva na pojav shizofrenije. V raziskavi smo proučevali povezavo med uporabo kanabisa in zgodnejšim pojavom te duševne motnje. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pri 33-ih posameznikih, diagnosticiranih s shizofrenijo, glede na uporabo kanabisa ugotavljali razlike v starosti ob pojavu prvih simptomov, kateri simptomi so se najpogosteje pojavljali in pri katerem spolu je bila uporaba najpogostejša. Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da je uporaba kanabisa dejavnik, ki lahko povzroči pojav shizofrenije približno 2 do 3 leta prej, kakor pri osebah, ki ga niso uporabljale. Najpogosteje se pri posameznikih, ki so kanabis uporabljali, pojavljajo pozitivni simptomi, uporaba pa je pogostejša pri osebah moškega spola. Kanabis je psihoaktivna substanca, ki lahko pomembno vpliva na zgodnejši pojav shizofrenije, prav tako pa lahko povzroči pogostejši pojav pozitivnih simptomov, ki lahko otežijo potek zdravljenja in nadzorovanja duševne motnje, ter povzročijo pogostejše hospitalizacije.
Keywords: shizofrenija, kanabis, zgodnejši pojav, psihoaktivne substance, mladostništvo
Published in DKUM: 07.07.2021; Views: 941; Downloads: 91
Full text (1,07 MB) |
7. Vpliv odvisnosti od alkohola v družini na družinske odnoseSandra Lubiova, 2019, undergraduate thesis Abstract: Odvisnost od alkohola v družini se običajno razvija počasi, dolgo in prikrito ter vodi v propadanje družine. Posledice prizadenejo celotno družino, spremenijo se medsebojni odnosi in vrednote. Namen zaključnega dela je predstaviti odvisnost od alkohola v družini in ugotoviti, kakšen vpliv ima odvisnost od alkohola v družini na družinske odnose in kakšni so vzroki za poseganje po alkoholnih pijačah. Uporabili smo kvantitativno metodo dela, v sklopu katere smo izvedli raziskavo z vprašalnikom anonimnega tipa. Rezultati raziskave so pokazali, da večina anketirancev (98 %) meni, da so se spremenili medsebojni odnosi, odkar je v družini prisotna odvisnost od alkohola. Med vzroki za nastanek odvisnosti od alkohola so anketiranci navedli občasno pitje alkohola, ki je prešlo v nenadzorovano pitje, psihične težave, težko otroštvo, slabe družinske vzorce, nerazrešena čustva, pivsko družbo, slab zgled očeta, travme iz otroštva in probleme iz primarne družine, kjer je bila prisotna odvisnost od alkohola. Člani družine so se med seboj oddaljili in se veliko prepirali. Odvisnost od alkohola predstavlja velik družbeni problem; družine trpijo, razpadajo, številne posledice pa prizadenejo predvsem otroke. Menimo, da je zelo pomembno v kakšni družini odraščajo otroci, saj po svojih starših prevzamejo določene vzorce vedenja. Pomemben je prav tako karakter posameznika in njegove zmožnosti reševanja težav ter jasno začrtane meje glede uživanja alkohola.
Keywords: Alkoholizem, nasilje v družini, pitje staršev, abstinenčna kriza, zdravstvena nega.
Published in DKUM: 29.05.2019; Views: 2325; Downloads: 437
Full text (1,22 MB) |
8. Kakovost življenja pacienta s shizofrenijo v domačem okoljuKlemen Kelc, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča, namen: Shizofrenija je kronična bolezen, ki močno vpliva na kakovost življenja pacienta s shizofrenijo. Zelo je pomembno njihovo bivanje v domačem okolju. Medicinska sestra/zdravstveni tehnik sta ključna člena, ki pomagata pri zdravljenju in premagovanju bolezni. Kakovost življenja je odvisna od promocije shizofrenije. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne so ovire in težave, s katerimi se sooča pacient s shizofrenijo v svojem domačem okolju.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela, saj smo za potrebe študije primera uporabili intervju. Ta je bil izveden s pacientko, obolelo za shizofrenijo, v njenem domačem okolju. Pacientka je bila izbrana namensko. Analiza vprašalnika je potekala med intervjuvanjem in se je zaključila, ko smo dokončno uredili pridobljene podatke. Med intervjujem smo preverjali verodostojnost odgovorov. Pri urejanju podatkov smo se opirali na značilnosti kvalitativne analize.
Rezultati: Spremembe v osnovnih življenjskih aktivnostih so tiste, ki pacientko najbolj prizadenejo in nanjo vplivajo. Njen govor in zaznavanje okolice je drugačno in to se je dotakne. Kljub vsemu ima pozitiven pristop, kar je najverjetneje glavni razlog za dobro obvladovano bolezen. Pacientka težko skrbi za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in plačevanje položnic. Lastne družine si ni ustvarila, pomoč ji nudijo sovaščani.
Diskusija in zaključek: Shizofrenija spremeni človeka. Bolezen je kronična in težko obvladljiva. S pomočjo lahko pacient živi v domačem okolju in se sooča z vsakdanjimi aktivnostmi. Pomoč in opora sta pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo, kar pripomore tudi k sprejetosti v družbi.
Keywords: duševna motnja, promocija shizofrenije, zdravljenje shizofrenije, življenjske potrebe, vloga medicinske sestre
Published in DKUM: 15.03.2019; Views: 1547; Downloads: 246
Full text (493,19 KB) |
9. Uporaba dovoljenih in nedovoljenih drog med mladimiTilen Jerebic, 2018, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Problematika uporabe drog je z generacijami mladih vse bolj v porastu tako pri nas, v Evropi in po svetu. Statistika uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog je zapisana v vsakoletnem Evropskem poročilu. Med mladimi je zmeraj bolj prisotna uporaba novih psihoaktivnih snovi, za katere še ni natančne opredelitve vpliva droge na človekov organizem. Še pomembnejše je pravočasno prepoznati simptome, ko mlada oseba zaide v odvisnost. V diplomskem delu smo predstavili različne aspekte uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog, po katerih drogah mladi najpogosteje posegajo po spolu in starosti.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih od tega 56 žensk in 44 moških starih do 20 let. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel in jih prikazali z grafi. Za potrditev hipoteze smo uporabili program SPSS verzija 23.
Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost mladih o posledicah uporabe drog dobra, a je v anketnem vprašalniku kar 81 % anketiranih odgovorilo, da je že poskusilo dovoljeno ali nedovoljeno drogo. Med mladimi je med dovoljenimi drogami najbolj priljubljen kofein, sledita alkohol in tobak. Pričakovano, je konoplja, marihuana tudi v naši raziskavi najbolj uporabljena nedovoljena substanca med mladimi. Večina mladih se, po rezultatih sodeč, odloči za prepovedano substanco iz zanimanja o občutkih po zaužitju le te.
Keywords: bolezen odvisnosti, dovoljene droge, nedovoljene droge, psihoaktivne snovi (PAS), mladostniki, ukrepi, pomoč, zasvojenost.
Published in DKUM: 14.01.2019; Views: 3403; Downloads: 745
Full text (1,24 MB) |
10. ZDRAVSTVENA NEGA AGRESIVNEGA PACIENTA NA ENOTI ZA FORENZIČNO PSIHIATRIJOTomaž Ozim, 2015, undergraduate thesis Abstract: Agresija je oblika vedenja, ki je prisotna pri vseh živih bitjih. Ker ima beseda agresija sama po sebi zelo negativen prizvok, se je vsi ljudje poskušamo nekako izogibati. Agresija običajno nastane zaradi strahu pred neobvladovanjem negativne situacije, zaradi želje, da bi sprožili strah pri drugih in s tem postavili v ospredje lastne interese. Agresija je reakcija, katere osnovni namen je nekoga fizično ali psihično poškodovati. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. V diplomskem delu je predstavljena obravnava agresivnega pacienta na Enoti za forenzično psihiatrijo in vloga posameznih članov strokovnega tima v obravnavi agresivnega pacienta. Najpogostejši razlogi za nastop agresije so agresivnost ali impulzivnost v preteklosti, zloraba alkohola in drog, delirantna stanja, paranoidno doživljanje, psihoza, manično stanje. V obravnavi pacienta z agresivnim vedenjem je pomembno sodelovanje stroke zdravstvene nege in pravosodja. Ustrezen pristop k agresivnemu pacientu in preventivni ukrepi lahko zmanjšajo stopnjo agresije pri pacientu.
Keywords: agresija, medicinska sestra, forenzična psihiatrija, posebni varovalni ukrep, zdravstvena nega forenzičnega pacienta, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pravosodni policist.
Published in DKUM: 15.04.2015; Views: 3250; Downloads: 445
Full text (244,12 KB) |
