| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 127
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ugotavljanje tekočnosti branja učencev pri glasnem branju neumetnostnega besedila
Saša Klar Zadravec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti tekočnost branja učencev tretjega razreda pri glasnem branju neumetnostnega besedila in spodbude učiteljev 1. in 3. VIO pri glasnem branju učencev glede natančnosti, ritma, izraznosti in hitrosti. V teoretičnem delu so predstavljene tri komunikacijske dejavnosti, ki pomembno vplivajo na razvoj bralnih spretnosti in s tem tudi na tekočnost branja: poslušanje, govorjenje in branje. Opisan je otrokov govorni razvoj in dejavniki, ki vplivajo nanj, kot so genetski dejavnik, spol, družina, izobrazba staršev in vrtec. Predstavljeni so tudi dejavniki, ki pomembno vplivajo na proces začetnega opismenjevanja in s tem na bralno sposobnost. Na področju tekočnosti branja so predstavljeni kriterij in strategije za razvijanje tekočnosti branja po Sonji Pečjak (2012). Opisani so dejavniki, ki vplivajo na otrokovo besedišče, kot sta družina in izobrazba staršev, saj je bilo veliko otrok iz raziskave priseljencev. Omenjena je tudi problematika vključevanja učencev tujcev oziroma priseljencev v šolski proces. V empiričnem delu je predstavljen preizkus glasnega branja učencev 3. razreda pri branju neumetnostnega besedila, pri čemer so bili predmet opazovanja čas branja, ritem, izraznost in število napak. Po glasnem branju so učenci odgovarjali na vprašanja nižje in višje ravni, ki so zahtevala prepoznavanje podatkov iz besedila in sklepanje na podlagi predznanja. Za namen analize in interpretacije rezultatov sta bili oblikovani dve skupini: S1, v kateri je bilo več učencev tujcev in S2, v kateri je bilo manj učencev tujcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so med učenci omenjenih dveh skupin razlike v času glasnega branja, v ritmu in izraznosti branja, v storjenem številu napak pri glasnem branju in razumevanju vprašanj nižje in višje strani. Na koncu sledita še analiza in interpretacija ankete, ki je bila izvedena med učitelji prvega in tretjega VIO o uporabi strategij in kriterijev tekočnosti branja pri pouku ter o upoštevanju didaktičnih priporočil za področje branja v skladu z Učnim načrtom za slovenščino. Anketi sta bili izvedeni z namenom ugotoviti, ali učitelji obeh vzgojno-izobraževalnih obdobij v enaki meri vključujejo strategije in dejavnosti za razvoj tekočnosti branja pri pouku in njihovo mnenje tudi mnenje o tem, ali menijo, da se je bralna pismenost v primerjavi s preteklimi leti poslabšala ali izboljšala.
Ključne besede: poslušanje, govorjenje, branje, tekočnost branja, glasno branje, neumetnostno besedilo, učenci tujci
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 186; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)

2.
Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju
2021, zbornik

Opis: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 291; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (13,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Spletno okolje za utrjevanje znanja slovenščine kot drugega in tujega jezika za delo v gostinskem sektorju
Nikita Holc, 2021, magistrsko delo

Opis: Učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika je v današnjem času aktualno bolj kot kadar koli poprej. Vse več ljudi se predvsem iz kariernih razlogov odloča za delo v tujini in jezik je tisti, ki je prvi pogoj za uspešno vključevanje v družbo za posameznika in posameznico nove države. V magistrskem delu je predstavljeno področje poučevanja odraslih, vezano na poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika za namen dela v gostinsko-turističnem sektorju, natančneje v delu strežbe. Posamezniki in posameznice, ki v ta namen opravijo osnovni tečaj slovenščine, v nadaljevanju potrebujejo sredstvo, s katerim lahko svoje znanje utrjujejo. V ta namen magistrsko delo podaja konkretne primere nalog, ki so primerne za interaktivno okolje, s katerimi bi učeči se posamezniki in posameznice lahko svoje znanje utrjevali. Naloge so razdeljene v tri tematske sklope, to so besedišče, slovnica in sporočanje. Vse naloge so sestavljene glede na realne situacije, ki jih bodo posamezniki in posameznice doživeli na svojem delovnem mestu. Magistrskemu delu je v prilogi dodan interaktivni dokument, ki predstavlja primer realizacije empiričnega dela magistrskega dela in je primeren za takojšnjo uporabo v procesu učenja. Cilj magistrskega dela je, da bi sestavljene naloge kar najhitreje dosegle učeče posameznike in posameznice ter s tem konkretno izboljšale proces učenja slovenščine kot drugega in tujega jezika v konkretnih življenjskih situacijah.
Ključne besede: učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika, poučevanje odraslih, vseživljenjsko učenje, naloge za utrjevanje znanja, gostinsko-turistični sektor
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 217; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

4.
Priročnik uvodnih učnih motivacij na podlagi motiviranosti učencev in učenk 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku slovenščine
Vito Lavrenčič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. Teoretični del je skupek spoznanj iz že objavljene literature, ki se navezuje na pojem motivacija, v nadaljevanju pa natančneje tudi na učno motivacijo. Pojem smo raziskovali skozi lupo obveznega šolskega predmeta slovenščina, s posebnim poudarkom na raznolikih tipologijah motivacij pri pouku slovenščine, ki so jih zasnovali številni raziskovalci na tem področju. V empiričnem delu smo teoretična spoznanja raziskali še v praksi. Med učenci in učenkami 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja smo izvedli anketo, v raziskavi pa nas je zanimal predvsem njihov odnos do predmeta slovenščina, priljubljenost glede na ostale predmete, motiviranost s strani učiteljev in učiteljic, ocena njihovega sodelovanja pri pouku, bolj in manj priljubljeno področje, najbolj in najmanj priljubljena poglavja iz učnega načrta ter njihov pogled na izobraževanje in motiviranost pri pouku na daljavo. Želeli smo ugotoviti tudi to, kako so bile učencem in učenkam najljubše in najmanj ljube snovi predstavljene v obliki uvodne motivacije (če je ta sploh bila izvedena), zakaj so izbrali prav ta poglavja, hkrati pa smo jim želeli dati tudi možnost, da sami podajo predloge, kako določeno poglavje izboljšati v smislu podajanja snovi in jo narediti bolj zanimivo. Posamezna vprašanja iz anketnega vprašalnika smo predstavili v obliki analize pridobljenih podatkov tako v tabelaričnem zapisu kot v obliki grafov, spodaj pa podali še pisno interpretacijo. Pri nekaterih vprašanjih smo upoštevali tudi spremenljivke (spol, razred, zaključni uspeh v prejšnjem šolskem letu in zaključna ocena pri slovenščini v prejšnjem šolskem letu). Raziskava je pokazala, da je učencem in učenkam slovenščina glede na ostale predmete po priljubljenosti nekje na sredi, kar pomeni, da ni najbolj priljubljena, pa tudi ne najmanj. Slovenščina je najbolj ljuba učencem in učenkam z višjim končnim uspehom v prejšnjem šolskem letu pri tem predmetu, medtem ko bistveno manj tistim z nižjim uspehom. Učenci in učenke se v največji meri strinjajo, da je slovenščina zanimiva zaradi dobrega načina poučevanja učiteljev in učiteljic, medtem ko jim je zanimiva snov med najmanj ljubimi razlogi. Bistveno več učencev in učenk ima raje področje književnosti kot jezika/slovnice. Dobra polovica anketiranih učencev in učenk sodeluje zmeraj, kar pomeni vsako uro. Za učenje slovenščine jih motivirajo predvsem zunanji dejavniki, kot so starši, učitelji in učiteljice, dobra ocena, nagrada. Veliko učencev se strinja, da jih učitelji in učiteljice dobro motivirajo, najmanj učencev meni, da jih učitelji sploh ne motivirajo. Ob zapisu njim najljubših snovi pri predmetu slovenščina so v največji meri napisali, da je to zato, ker se jim te snovi ni težko naučiti, hkrati pa jih v to snov učitelji in učiteljice največkrat uvedejo s pomočjo metode zgodbice. Pri izboru najmanj zanimivih snovi so se strinjali, da jih tematika sploh ne zanima, so pa bile te snovi največkrat podane brez prave uvodne motivacije. Učenci in učenke so se v dobri polovici primerov strinjali, da jih učitelji in učiteljice tudi na daljavo dobro motivirajo, vseeno pa bi jim bil ljubši pouk v šoli. V drugem poglavju empiričnega dela smo na podlagi pridobljenih podatkov iz ankete (8. vprašanje) ustvarili priročnik 10 uvodnih učnih motivacij, največ na področju, ki so ga učenci izbrali za manj ljubega, t.j. jezik/slovnica, 8, dodani pa sta še 2 uvodni motivaciji s področja književnosti. Upoštevali smo pogostost pojavnosti zapisa najmanj priljubljenih snovi, hkrati pa tudi predloge učencev in učenk za izboljšanje. V priročniku je uporabljenih več različnih idej in metod za uvod v obravnavo 10 snovi, ki lahko služijo kot pomoč učiteljem in učiteljicam pri njihovem delu.
Ključne besede: motivacija, učna motivacija, tipologije učnih motivacij, predmet slovenščina, motiviranost učencev, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, uvodna učna motivacija
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 288; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

5.
Poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko govoreče tuje študente Univerze v Mariboru
Aleksandra Savić, 2020, magistrsko delo

Opis: Poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika je zaradi vse več tujegovorečih posameznikov na območju naše države vedno zanimivejše. Zato ne preseneča, da so avtorji gradiv za poučevanje strokovnjaki s področja poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika. V primerjavi s poučevanjem slovenščine v osnovni in srednji šoli ima poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika številne posebnosti – predvsem se je treba zavedati, da gre večinoma za odrasle, ki imajo različen nivo predznanja in tudi različno motivacijo za učenje novega jezika. Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovnega gradiva preučili smernice za poučevanje tujega jezika odraslih oseb. Opisali smo osnovno terminologijo (prvi jezik, drugi jezik, tuji jezik), nacionalne programe, SEJO in Sporazumevalni prag za slovenščino. Na koncu teoretičnega dela so za potrebe empiričnega dela predstavljeni učbeniki za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika ter skloni v slovenskem jeziku. Empirični del obravnava izključno analizo učbenikov in obravnava sklonov v obstoječem gradivu, sledijo pa ji potrditve ali ovrženost hipotez. Ker nas je zanimalo predvsem poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko IV govoreče tuje študente, smo pri ugotovitvah pristopov upoštevali tudi pripadnost določeni jezikovni skupnosti. Slovenščina je zaradi sistema sklanjatev izjemno velik izziv tistim, ki v svojih jezikovnih sistemih take strukture ne poznajo. Zato tudi ne morejo slediti zaporedju poučevanja sklonov na način, kakršnega poznamo v slovenskih šolah. Lahko pa jim zaradi lažje povezave sklonov zadeve olajšamo in približamo tako, da jih skloni ne bodo zmedli. V magistrski nalogi smo del analize posvetili tudi predlogom poučevanja sklonov za neslovansko govoreče tujce.
Ključne besede: poučevanje, slovenščina kot tuji/drugi jezik, preživetvena raven, skloni
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 406; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (179,38 KB)

6.
Problemski pristop obravnave mladinskega romana Žige X. Gombača: NK Svoboda
Janja Forstner, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Problemski pouk pri obravnavi mladinskega problemskega romana pri pouku slovenščine prinaša ugotovitve primerjave problemskega pouka s tradicionalnim glede obravnave mladinskega problemskega romana. Ukvarjamo se z analizo odzivanja in sodelovanja učencev in učenk pri eni in pri drugi obliki učne ure in poskušamo pokazati, da je za obravnavo tovrstnih tem bolj koristno izvesti ure problemskega pouka, saj so učenci in učenke tako pri pouku bolj aktivni. V teoretičnem delu magistrskega dela je uporabljena deskriptivna metoda, ki smo jo uporabili pri povzemanju že znanih teoretičnih dognanj o problemskem pouku, mladinskem problemskem romanu, mladinski književnosti nasploh in recepciji te. Osredotočamo se tudi na šolsko interpretacijo kot metodo pouka, ki jev empiričnem delu uporabljena pri izvedbi tradicionalne učne ure. V praktičnem delu je prikazana analiza izvedenih učnih ur v izbrani osnovni šoli. Izvedeni sta bili 2 šolski uri, posvečeni branju odlomka, 1 šolska ura tradicionalne oblike in 1 šolska ura problemskega pouka. Obravnavali smo mladinski problemski roman Žige X. Gombača z naslovom NK Svoboda. V raziskavo smo vključili spoznanja o tem, kako uspešni so bili učenci in učenke predvsem v nalogah vrednotenja, ki so ponavadi pokazatelj doseganja višjih taksonomskih stopenj znanja. Glavni cilj magistrskega dela je torej prikazati uspešnost in učinkovitost problemskega pouka, predvsem pri obravnavi mladinskega problemskega romana, ki po naših domnevah zahteva veliko pogovora in izmenjave mnenj, razpravo, tudi diskusijo. Stremimo k prikazu primerjave med tradicionalnim in problemskim poukom.
Ključne besede: slovenščina, književnost, mladinski problemski roman, problemski pouk, tradicionalni pouk, osnovna šola.
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 268; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

7.
Pregled in primerjava tipov nalog v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih za slovenski jezik
Ksenja Petrič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Pregled in primerjava tipov nalog v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih za slovenski jezik smo želeli predstaviti, pregledati, primerjati ter analizirati učbenika in delovne zvezke založbe Rokus Klett. Za pregled, primerjavo in analizo smo izbrali gradiva, ki jih uporabljajo v osnovni in tudi v srednji šoli ter so v posodobljeni izdaji, saj bomo na podlagi primerjave in analize teh gradiv laže ugotovili razlike in podobnosti pri zastopanosti tipov nalog ter različnih stopenj Bloomove taksonomije. Uporabili smo I. in II. del delovnega zvezka za 9. razred osnovne šole z naslovom Slovenščina za vsak dan 9, izdaja iz leta 2013, ter istoimenski učbenik, izdaja iz leta 2011. Za analizo delovnega zvezka za 3. letnik srednje šole smo uporabili delovni zvezek Na pragu besedila 3, izdaja iz leta 2011, in istoimenski učbenik, ki je bil izdan leta 2010. V teoretičnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode oblikovali teoretična izhodišča, pri katerih smo v veliki meri izhajali iz ugotovitev in spoznanj domačih ter tujih avtorjev strokovne literature. V empiričnem delu smo s pomočjo komparativne metode med seboj primerjali delovne zvezke in učbenika. Pri analizi in primerjavi smo se še posebej posvetili tipom nalog, ki se pojavljajo v posameznih učbenikih in delovnih zvezkih. Z metodo klasifikacije smo naloge v delovnih zvezkih in učbenikih razvrstili glede na tip ter taksonomsko stopnjo. S pomočjo anketnega vprašalnika, za katerega smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo, smo pridobili informacije učencev in dijakov o zahtevnosti posameznih tipov nalog ter jasnosti in natančnosti navodil. S primerjavo in analizo glede na tip naloge in taksonomsko stopnjo smo ugotovili, da naloge v vseh pregledanih gradivih niso enakomerno zastopane, prav tako pa je analiza pokazala, da določeni tipi nalog prevladujejo. Tudi taksonomske stopnje niso enakomerno razporejene, saj glede na rezultate analize prevladujejo nižje taksonomske stopnje, kar je presenetljivo, sploh za analizirana gradiva, namenjena srednji šoli. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se učencem navodila v delovnih zvezkih in učbenikih zdijo jasna, natančna ter nezavajajoča, saj se ponavljajo in vsebujejo primere reševanja. Tudi mnenja o zahtevnosti posameznih tipov nalog smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je pokazal, da so učencem in dijakom najtežje tvorbne naloge, pri katerih morajo samostojno sestaviti določen sestavek oziroma besedila, naloge urejanja ter naloge, ki jih rešujejo s pomočjo drugih virov. Učenci in dijaki so glede uporabe delovnih zvezkov ter učbenikov pri pouku slovenskega jezika odgovorili skladno, saj so vsi izbrali odgovor, da delovni zvezek in učbenik uporabljajo kar 2–3-krat na teden.
Ključne besede: delovni zvezek, učbenik, tipi nalog, taksonomske stopnje, slovenski jezik, osnovna šola, srednja šola.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 599; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

8.
Tipologija nalog v učbeniških gradivih za jezikovni pouk slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol
Maja Vran, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Tipologija nalog v učbeniških gradivih za jezikovni pouk slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol smo se osredotočili na tipologijo nalog v treh delovnih zvezkih Mladinske knjige in treh delovnih zvezkih založbe Rokus Klett. Obravnavamo izbrane delovne zvezke Slovenščina 7, 8 in 9 ter delovne zvezke Slovenščina za vsak dan 7, 8 in 9. V teoretičnem delu magistrskega dela smo pregledali teorijo učbeniškega gradiva, kjer smo predstavili klasifikacijo učbeniškega gradiva, učbenik kot učno sredstvo, didaktično oblikovanje učbenikov ter kakovost učbeniškega gradiva, kjer smo se posvetili predvsem strukturi gradiva. V empiričnem delu smo natančno prikazali zgradbo vseh izbranih delovnih zvezkov. Posvetili smo se vizualni podobi, zgradbi poglavij in ilustracijam. Nato smo pregledali in analizirali tipologijo nalog v določenem gradivu. Upoštevali smo tipologijo nalog Leona Zormana v delu Sestava testov znanja in njihova uporaba v šoli. Pri analizi nalog smo preučevali podobnosti in razlike med nalogami, težavnost nalog in število nalog v posameznem gradivu. Preučevali smo tudi operativne cilje učnega načrta za slovenščino in ugotavljali, kateri se pojavljajo v določenih gradivih. Analizirali smo tudi navodila, ki so podana pri vsaki nalogi. Pri analizi se je izkazalo, da se gradiva vizualno razlikujejo, prav tako se razlikuje zgradba posameznega delovnega zvezka. Ugotovili smo, da je tipologija nalog v gradivih podobna - več je nalog, kjer učenec/-ka sam napiše odgovor, in sicer tip kratkih odgovorov in tip dopolnjevanja. Težavnost nalog ni razvrščena od lažje k težji, ampak se naloge med seboj mešajo. V delovnih zvezkih se pojavlja različno število nalog, po navadi več nalog vsebuje izbrano gradivo Mladinske knjige. Navodila za reševanje nalog so ustrezna, vsebujejo dovolj podatkov in ne zavajajo. Naloge so ustrezno razvrščene tudi glede na učni načrt, saj lahko zasledimo operativne cilje, ki jih ta predpisuje pri določeni učni enoti.
Ključne besede: učbeniško gradivo, tipologija nalog, delovni zvezek, učni načrt, ustrezna navodila
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 590; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

9.
Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli
Ana Ferk, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli prinaša nov pogled na oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednji šoli. Ukvarjali smo se z analiziranjem že obstoječe učne priprave na projektno učno delo, ki smo jo v nadaljevanju dopolnili ter izboljšali s sodobnimi učnimi pristopi in strategijami. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo, s katero smo povzeli in oblikovali teoretična dognanja o novejših pristopih k učenju ter o projektnem učnem delu. Praktični del omenjenega magistrskega dela sprva prinaša razčlembo učne priprave na projektno učno delo pri pouku književnosti, ki smo jo uresničili z metodo analize, nadalje pa se naše raziskovanje osredini okoli oblikovanja izboljšane različice učne priprave. V slednjo smo želeli vključiti spoznanja o novih pogledih na učenje in poučevanje (npr. sodelovalno, izkustveno učenje), poleg tega pa smo želeli učni proces zastaviti tako, da vključuje čim več oblik in metod dela, ki dandanes v tradicionalnem pouku niso aktualne. Posodobljeno učno pripravo smo zasnovali z metodama analize in sinteze. Posodobljena in z raznolikimi metodami dela podprta učna priprava je namenjena učiteljem, strokovnjakom, študentom pedagoških smeri in vsem, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja, da se kdaj odmaknejo od klasičnega načina poučevanja ter uporabijo razgibano in za učence zanimivo projektno učno delo.
Ključne besede: slovenščina, književnost, projektno učno delo, učna priprava, srednja šola.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 720; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

10.
Problemski pouk književnosti v osnovni šoli
Barbara Šimac, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Problemski pouk književnosti v osnovni šoli smo se osredotočili na izvedbo problemskega pouka književnosti v 7. razredu osnovne šole v Mariboru. Najprej smo pregledali literaturo in teorijo o problemskem pouku in zapisali tipologije o problemskem pouku različnih avtorjev. Sledila je izvedba dveh problemskih učnih ur in ene tradicionalne učne ure. Učne ure smo pripravili in izvedli sami. Prebrali in analizirali smo pesem Roalda Dahla: Rdeča kapica in volk. S pomočjo analize samega poteka pouka in izdelkov učencev smo želeli pokazati uporabnost problemskega pouka, v čem se ta razlikuje od tradicionalnega pouka, hkrati pa smo želeli dobiti odgovore na zastavljene hipoteze o problemskem pouku književnosti v osnovni šoli. Po izvedenih urah je sledil pregled in analiza vseh pridobljenih pisnih izdelkov. Pri analizi smo upoštevali starost ter psihofizični razvoj učencev. Učenci so morali v eni problemski uri opredeliti pozitivne in negativne odgovore na zastavljeno problemsko vprašanje. V eni uri so učenci ustvarjali besedila, ki so bila vezana na dve problemski situaciji, povezani z aktualno ekološko problematiko. Na koncu nas je zanimal še odziv na problemski pouk, zato so učenci izpolnili anketni vprašalnik, ki je pokazal, ali jim je bil tak način dela všeč. Tradicionalna učna ura je potekala po klasičnem modelu učne priprave (motivacija, napoved besedila, branje, čustveno-spoznavni premor, izpoved doživetij, analiza – vsebinska in literarnovedna, sinteza, vrednotenje, nove naloge). Učenci so morali na koncu ustvariti besedilo, pri katerem so se vživeli v vlogo Rdeče kapice ter uporabiti svojo domišljijo. Učenci so se s problemskim pristopom obravnave srečali prvič. Menimo, da bi večje število ur dela z metodo problemskega pouka podalo drugačne rezultate učencev. Pri problemski učni uri se je izkazalo, da so deklice bolj ustvarjalne kot dečki. Pisne izdelke so ustvarjale z večjim zagonom, prav tako so imele bogatejši besedni zaklad kot dečki. Učenci niso najbolje razumeli, kaj navodila od njih zahtevajo, zato so tudi izdelki dokaj slabi in niso prinesli želenih rezultatov. Rezultati analize učnega lista pri tradicionalnem pouku so pokazali, da so bile deklice bolj natančne pri branju navodil, medtem ko so dečki navodila brali zelo površno. Rezultati analize anketnega vprašalnika so pokazali, da je bil učencem tak pouk všeč in da bi si želeli še več takšnega načina dela.
Ključne besede: problemski pouk, književnost, problemsko vprašanje, problemska situacija
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 584; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici