Search the digital library catalog

Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno je stanje bralne pismenosti in spremljajočih dejavnikov učne uspešnosti pri 15-letnikih v mariborskih srednjih šolah. V teoretičnem delu naštejemo in opišemo mednarodno primerljive raziskave o znanju in dosežkih učencev ter opredelimo merske značilnosti vprašalnikov in testov znanja. Osredotočimo se tudi na spremljajoče dejavnike učne uspešnosti, in sicer odnos s starši in učitelji, počutje v šoli in zadovoljstvo z življenjem. Nato podrobneje opredelimo bralno pismenost, tako da naštejemo in predstavimo njene gradnike. Empirični del temelji na kvantitativnem pristopu, v okviru katerega so dijaki šestih mariborskih srednjih šol reševali test znanja bralne pismenosti, in kvalitativnem pristopu, v okviru katerega smo opravili polstrukturirane intervjuje s petimi učitelji slovenščine na mariborskih srednjih šolah. Kombinacija obeh pristopov nam je omogočila, da bolje razumemo rezultate testa bralne pismenosti, hkrati pa smo z intervjuji dobili vpogled v mnenja, ki jih s kvantitativnim pristopom nismo mogli dobiti, saj tako pridobljene informacije dopolnjujejo in nadgrajujejo kvantitativne ugotovitve. Rezultati so pokazali, da je naš sklop vprašanj v primerjavi s tistim iz predraziskave PISA z vidika veljavnosti podrobnejši, saj zajema več različnih taksonomskih stopenj in gradnikov bralne pismenosti. Ugotovili smo še, da so 15-letniki večinoma zadovoljni s svojim življenjem in se v šoli dobro počutijo, dejavnika odnos s starši in počutje v šoli pa sta povezana z rezultati bralne pismenosti.
Keywords: bralna pismenost, spremljajoči dejavniki, srednja šola, gradniki, test znanja
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 52; Downloads: 8
Full text (4,14 MB)

Abstract: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Keywords: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 79; Downloads: 17
Full text (6,35 MB)

Abstract: Prispevek prinaša pregled zakonodaje s področja izobraževanja otrok in učencev tujcev in priseljencev, prikaz večjezičnosti in jezikovne ozaveščenosti, pomena razvijanja transdisciplinarne pismenosti in možnosti za njeno razvijanje, vlogo sporazumevanja v slovenščini kot drugem in tujem jeziku s poudarkom na pravorečju, tj. na glasovnem zavedanju. Analiza vsebuje komentarje in primere aktivnosti (med drugim projekta DEAL), zlasti tistih s poudarkom na razvijanju pravorečne zmožnosti.
Keywords: slovenščina, slovenščina kot tuji jezik, slovenščina kot drugi jezik, pouk slovenščine, jezikovne kompetence, pismenost, pravorečje
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 118; Downloads: 4
Link to file

Abstract: Magistrsko delo temelji na vpeljavi filmske vzgoje na razredno stopnjo. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem film in na kratko predstavili filmske zvrsti ter filmske žanre. Opisali smo kakšne filme si otroci najraje ogledajo in kaj jih pri filmu pritegne. Predstavili smo zgodovino uporabe filma v šolstvu in nastanek izbirnega predmeta Filmska vzgoja. Prav tako smo opisali uporabo filma pri pouku ter metode in oblike dela za analizo filma. Med pripravo magistrskega dela smo preučili učni načrt za predmet filmska vzgoja in vključenost filmov v učni načrt za slovenščino. Predstavili smo otrokov razvoj in dojemanje filma od predšolske vzgoje do mladostništva. Navedli smo tudi prednosti in slabosti uporabe filma pri pouku. V empiričnem delu smo pripravili in izvedli ter nato natančno analizirali aktivnosti za učence 3. razreda osnovne šole na temo knjige in filma Anica in Jakob. Aktivnosti so zapisane v obliki učne priprave, ki jo lahko učitelji uporabijo pri svojem delu in vsebujejo vse potrebne priloge. S pomočjo pripravljenih aktivnosti razvijamo kritičnega bralca in gledalca, govorne in bralne sposobnosti, spodbujamo delo v skupinah in javno nastopanje ter bogatimo besedni zaklad.
Keywords: filmska vzgoja, film, razredna stopnja, 3. razred, aktivnosti
Published in DKUM: 21.06.2024; Views: 216; Downloads: 35
Full text (4,53 MB)

Abstract: Raziskava je pokazala, da se v rabi zemljepisnih različkov kažejo razlike glede na stopnjo izobraževanja in glede na govorne položaje; v osnovni šoli se relevantne razlike kažejo tudi glede na spol. V nadaljnje raziskave bi bilo smiselno v analizo vključiti večje število anketirancev, da bi bilo sklepati na celotno populacijo in ugotovitve predstavljati ne le na izbranem vzorcu; v univerzitetnih študijskih programih bi bilo smiselno raziskovani vzorec razširiti še na nehumanistične študijske smeri. Zgolj nakazana je bila problematika govora z ostalimi zaposlenimi na izobraževalnih ustanovah; izobrazbeno strukturo bi bilo smiselno definirati natančneje.
Keywords: slovenščina, raba jezika, različki jezika, govorni položaji, stopnja izobraževanja, zemljepisni različki
Published in DKUM: 27.02.2024; Views: 262; Downloads: 3
Link to full text