| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 123
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko govoreče tuje študente Univerze v Mariboru
Aleksandra Savić, 2020, master's thesis

Abstract: Poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika je zaradi vse več tujegovorečih posameznikov na območju naše države vedno zanimivejše. Zato ne preseneča, da so avtorji gradiv za poučevanje strokovnjaki s področja poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika. V primerjavi s poučevanjem slovenščine v osnovni in srednji šoli ima poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika številne posebnosti – predvsem se je treba zavedati, da gre večinoma za odrasle, ki imajo različen nivo predznanja in tudi različno motivacijo za učenje novega jezika. Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovnega gradiva preučili smernice za poučevanje tujega jezika odraslih oseb. Opisali smo osnovno terminologijo (prvi jezik, drugi jezik, tuji jezik), nacionalne programe, SEJO in Sporazumevalni prag za slovenščino. Na koncu teoretičnega dela so za potrebe empiričnega dela predstavljeni učbeniki za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika ter skloni v slovenskem jeziku. Empirični del obravnava izključno analizo učbenikov in obravnava sklonov v obstoječem gradivu, sledijo pa ji potrditve ali ovrženost hipotez. Ker nas je zanimalo predvsem poučevanje sklonov slovenščine kot tujega jezika na ravni A1/A2 za neslovansko IV govoreče tuje študente, smo pri ugotovitvah pristopov upoštevali tudi pripadnost določeni jezikovni skupnosti. Slovenščina je zaradi sistema sklanjatev izjemno velik izziv tistim, ki v svojih jezikovnih sistemih take strukture ne poznajo. Zato tudi ne morejo slediti zaporedju poučevanja sklonov na način, kakršnega poznamo v slovenskih šolah. Lahko pa jim zaradi lažje povezave sklonov zadeve olajšamo in približamo tako, da jih skloni ne bodo zmedli. V magistrski nalogi smo del analize posvetili tudi predlogom poučevanja sklonov za neslovansko govoreče tujce.
Keywords: poučevanje, slovenščina kot tuji/drugi jezik, preživetvena raven, skloni
Published: 22.09.2020; Views: 124; Downloads: 38
.pdf Full text (179,38 KB)

2.
Problemski pristop obravnave mladinskega romana Žige X. Gombača: NK Svoboda
Janja Forstner, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Problemski pouk pri obravnavi mladinskega problemskega romana pri pouku slovenščine prinaša ugotovitve primerjave problemskega pouka s tradicionalnim glede obravnave mladinskega problemskega romana. Ukvarjamo se z analizo odzivanja in sodelovanja učencev in učenk pri eni in pri drugi obliki učne ure in poskušamo pokazati, da je za obravnavo tovrstnih tem bolj koristno izvesti ure problemskega pouka, saj so učenci in učenke tako pri pouku bolj aktivni. V teoretičnem delu magistrskega dela je uporabljena deskriptivna metoda, ki smo jo uporabili pri povzemanju že znanih teoretičnih dognanj o problemskem pouku, mladinskem problemskem romanu, mladinski književnosti nasploh in recepciji te. Osredotočamo se tudi na šolsko interpretacijo kot metodo pouka, ki jev empiričnem delu uporabljena pri izvedbi tradicionalne učne ure. V praktičnem delu je prikazana analiza izvedenih učnih ur v izbrani osnovni šoli. Izvedeni sta bili 2 šolski uri, posvečeni branju odlomka, 1 šolska ura tradicionalne oblike in 1 šolska ura problemskega pouka. Obravnavali smo mladinski problemski roman Žige X. Gombača z naslovom NK Svoboda. V raziskavo smo vključili spoznanja o tem, kako uspešni so bili učenci in učenke predvsem v nalogah vrednotenja, ki so ponavadi pokazatelj doseganja višjih taksonomskih stopenj znanja. Glavni cilj magistrskega dela je torej prikazati uspešnost in učinkovitost problemskega pouka, predvsem pri obravnavi mladinskega problemskega romana, ki po naših domnevah zahteva veliko pogovora in izmenjave mnenj, razpravo, tudi diskusijo. Stremimo k prikazu primerjave med tradicionalnim in problemskim poukom.
Keywords: slovenščina, književnost, mladinski problemski roman, problemski pouk, tradicionalni pouk, osnovna šola.
Published: 27.07.2020; Views: 104; Downloads: 28
.pdf Full text (1,60 MB)

3.
Pregled in primerjava tipov nalog v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih za slovenski jezik
Ksenja Petrič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Pregled in primerjava tipov nalog v izbranih učbenikih in delovnih zvezkih za slovenski jezik smo želeli predstaviti, pregledati, primerjati ter analizirati učbenika in delovne zvezke založbe Rokus Klett. Za pregled, primerjavo in analizo smo izbrali gradiva, ki jih uporabljajo v osnovni in tudi v srednji šoli ter so v posodobljeni izdaji, saj bomo na podlagi primerjave in analize teh gradiv laže ugotovili razlike in podobnosti pri zastopanosti tipov nalog ter različnih stopenj Bloomove taksonomije. Uporabili smo I. in II. del delovnega zvezka za 9. razred osnovne šole z naslovom Slovenščina za vsak dan 9, izdaja iz leta 2013, ter istoimenski učbenik, izdaja iz leta 2011. Za analizo delovnega zvezka za 3. letnik srednje šole smo uporabili delovni zvezek Na pragu besedila 3, izdaja iz leta 2011, in istoimenski učbenik, ki je bil izdan leta 2010. V teoretičnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode oblikovali teoretična izhodišča, pri katerih smo v veliki meri izhajali iz ugotovitev in spoznanj domačih ter tujih avtorjev strokovne literature. V empiričnem delu smo s pomočjo komparativne metode med seboj primerjali delovne zvezke in učbenika. Pri analizi in primerjavi smo se še posebej posvetili tipom nalog, ki se pojavljajo v posameznih učbenikih in delovnih zvezkih. Z metodo klasifikacije smo naloge v delovnih zvezkih in učbenikih razvrstili glede na tip ter taksonomsko stopnjo. S pomočjo anketnega vprašalnika, za katerega smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo, smo pridobili informacije učencev in dijakov o zahtevnosti posameznih tipov nalog ter jasnosti in natančnosti navodil. S primerjavo in analizo glede na tip naloge in taksonomsko stopnjo smo ugotovili, da naloge v vseh pregledanih gradivih niso enakomerno zastopane, prav tako pa je analiza pokazala, da določeni tipi nalog prevladujejo. Tudi taksonomske stopnje niso enakomerno razporejene, saj glede na rezultate analize prevladujejo nižje taksonomske stopnje, kar je presenetljivo, sploh za analizirana gradiva, namenjena srednji šoli. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se učencem navodila v delovnih zvezkih in učbenikih zdijo jasna, natančna ter nezavajajoča, saj se ponavljajo in vsebujejo primere reševanja. Tudi mnenja o zahtevnosti posameznih tipov nalog smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je pokazal, da so učencem in dijakom najtežje tvorbne naloge, pri katerih morajo samostojno sestaviti določen sestavek oziroma besedila, naloge urejanja ter naloge, ki jih rešujejo s pomočjo drugih virov. Učenci in dijaki so glede uporabe delovnih zvezkov ter učbenikov pri pouku slovenskega jezika odgovorili skladno, saj so vsi izbrali odgovor, da delovni zvezek in učbenik uporabljajo kar 2–3-krat na teden.
Keywords: delovni zvezek, učbenik, tipi nalog, taksonomske stopnje, slovenski jezik, osnovna šola, srednja šola.
Published: 23.10.2019; Views: 335; Downloads: 60
.pdf Full text (1,49 MB)

4.
Tipologija nalog v učbeniških gradivih za jezikovni pouk slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol
Maja Vran, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Tipologija nalog v učbeniških gradivih za jezikovni pouk slovenščine v zadnjem triletju osnovnih šol smo se osredotočili na tipologijo nalog v treh delovnih zvezkih Mladinske knjige in treh delovnih zvezkih založbe Rokus Klett. Obravnavamo izbrane delovne zvezke Slovenščina 7, 8 in 9 ter delovne zvezke Slovenščina za vsak dan 7, 8 in 9. V teoretičnem delu magistrskega dela smo pregledali teorijo učbeniškega gradiva, kjer smo predstavili klasifikacijo učbeniškega gradiva, učbenik kot učno sredstvo, didaktično oblikovanje učbenikov ter kakovost učbeniškega gradiva, kjer smo se posvetili predvsem strukturi gradiva. V empiričnem delu smo natančno prikazali zgradbo vseh izbranih delovnih zvezkov. Posvetili smo se vizualni podobi, zgradbi poglavij in ilustracijam. Nato smo pregledali in analizirali tipologijo nalog v določenem gradivu. Upoštevali smo tipologijo nalog Leona Zormana v delu Sestava testov znanja in njihova uporaba v šoli. Pri analizi nalog smo preučevali podobnosti in razlike med nalogami, težavnost nalog in število nalog v posameznem gradivu. Preučevali smo tudi operativne cilje učnega načrta za slovenščino in ugotavljali, kateri se pojavljajo v določenih gradivih. Analizirali smo tudi navodila, ki so podana pri vsaki nalogi. Pri analizi se je izkazalo, da se gradiva vizualno razlikujejo, prav tako se razlikuje zgradba posameznega delovnega zvezka. Ugotovili smo, da je tipologija nalog v gradivih podobna - več je nalog, kjer učenec/-ka sam napiše odgovor, in sicer tip kratkih odgovorov in tip dopolnjevanja. Težavnost nalog ni razvrščena od lažje k težji, ampak se naloge med seboj mešajo. V delovnih zvezkih se pojavlja različno število nalog, po navadi več nalog vsebuje izbrano gradivo Mladinske knjige. Navodila za reševanje nalog so ustrezna, vsebujejo dovolj podatkov in ne zavajajo. Naloge so ustrezno razvrščene tudi glede na učni načrt, saj lahko zasledimo operativne cilje, ki jih ta predpisuje pri določeni učni enoti.
Keywords: učbeniško gradivo, tipologija nalog, delovni zvezek, učni načrt, ustrezna navodila
Published: 14.01.2019; Views: 415; Downloads: 60
.pdf Full text (2,67 MB)

5.
Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli
Ana Ferk, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli prinaša nov pogled na oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednji šoli. Ukvarjali smo se z analiziranjem že obstoječe učne priprave na projektno učno delo, ki smo jo v nadaljevanju dopolnili ter izboljšali s sodobnimi učnimi pristopi in strategijami. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo, s katero smo povzeli in oblikovali teoretična dognanja o novejših pristopih k učenju ter o projektnem učnem delu. Praktični del omenjenega magistrskega dela sprva prinaša razčlembo učne priprave na projektno učno delo pri pouku književnosti, ki smo jo uresničili z metodo analize, nadalje pa se naše raziskovanje osredini okoli oblikovanja izboljšane različice učne priprave. V slednjo smo želeli vključiti spoznanja o novih pogledih na učenje in poučevanje (npr. sodelovalno, izkustveno učenje), poleg tega pa smo želeli učni proces zastaviti tako, da vključuje čim več oblik in metod dela, ki dandanes v tradicionalnem pouku niso aktualne. Posodobljeno učno pripravo smo zasnovali z metodama analize in sinteze. Posodobljena in z raznolikimi metodami dela podprta učna priprava je namenjena učiteljem, strokovnjakom, študentom pedagoških smeri in vsem, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja, da se kdaj odmaknejo od klasičnega načina poučevanja ter uporabijo razgibano in za učence zanimivo projektno učno delo.
Keywords: slovenščina, književnost, projektno učno delo, učna priprava, srednja šola.
Published: 21.11.2018; Views: 523; Downloads: 93
.pdf Full text (1,97 MB)

6.
Problemski pouk književnosti v osnovni šoli
Barbara Šimac, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Problemski pouk književnosti v osnovni šoli smo se osredotočili na izvedbo problemskega pouka književnosti v 7. razredu osnovne šole v Mariboru. Najprej smo pregledali literaturo in teorijo o problemskem pouku in zapisali tipologije o problemskem pouku različnih avtorjev. Sledila je izvedba dveh problemskih učnih ur in ene tradicionalne učne ure. Učne ure smo pripravili in izvedli sami. Prebrali in analizirali smo pesem Roalda Dahla: Rdeča kapica in volk. S pomočjo analize samega poteka pouka in izdelkov učencev smo želeli pokazati uporabnost problemskega pouka, v čem se ta razlikuje od tradicionalnega pouka, hkrati pa smo želeli dobiti odgovore na zastavljene hipoteze o problemskem pouku književnosti v osnovni šoli. Po izvedenih urah je sledil pregled in analiza vseh pridobljenih pisnih izdelkov. Pri analizi smo upoštevali starost ter psihofizični razvoj učencev. Učenci so morali v eni problemski uri opredeliti pozitivne in negativne odgovore na zastavljeno problemsko vprašanje. V eni uri so učenci ustvarjali besedila, ki so bila vezana na dve problemski situaciji, povezani z aktualno ekološko problematiko. Na koncu nas je zanimal še odziv na problemski pouk, zato so učenci izpolnili anketni vprašalnik, ki je pokazal, ali jim je bil tak način dela všeč. Tradicionalna učna ura je potekala po klasičnem modelu učne priprave (motivacija, napoved besedila, branje, čustveno-spoznavni premor, izpoved doživetij, analiza – vsebinska in literarnovedna, sinteza, vrednotenje, nove naloge). Učenci so morali na koncu ustvariti besedilo, pri katerem so se vživeli v vlogo Rdeče kapice ter uporabiti svojo domišljijo. Učenci so se s problemskim pristopom obravnave srečali prvič. Menimo, da bi večje število ur dela z metodo problemskega pouka podalo drugačne rezultate učencev. Pri problemski učni uri se je izkazalo, da so deklice bolj ustvarjalne kot dečki. Pisne izdelke so ustvarjale z večjim zagonom, prav tako so imele bogatejši besedni zaklad kot dečki. Učenci niso najbolje razumeli, kaj navodila od njih zahtevajo, zato so tudi izdelki dokaj slabi in niso prinesli želenih rezultatov. Rezultati analize učnega lista pri tradicionalnem pouku so pokazali, da so bile deklice bolj natančne pri branju navodil, medtem ko so dečki navodila brali zelo površno. Rezultati analize anketnega vprašalnika so pokazali, da je bil učencem tak pouk všeč in da bi si želeli še več takšnega načina dela.
Keywords: problemski pouk, književnost, problemsko vprašanje, problemska situacija
Published: 20.11.2018; Views: 416; Downloads: 122
.pdf Full text (3,68 MB)

7.
Formativno spremljanje v 7. razredu osnovne šole pri obravnavi učnega sklopa pri pouku slovenščine
Mojca Pavšič, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena metoda formativnega spremljanja znanja, ali z drugimi besedami metoda spremljanja za učenje. Formativno spremljanje je osredotočeno na vsakega posameznika v razredu, ki s pomočjo povratnih informacij dosega rezultate, ki so primerni učenčevim intelektualnim sposobnostim. Otroke uči, da je znanje nekaj, kar pridobiš z lastnim trudom. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni elementi formativnega spremljanja, ki so temelji uspešnega sodelovanja med učiteljem in učencem. Ker takšna metoda poučevanja spodbuja avtonomnost učencev, se ti naučijo samoregulirati svoje učenje. V zadnjih letih se je spremenil pogled na delo v skupinah zaradi narave novih delovnih mest, zato je tudi to aktivneje vključeno v pouk, obenem pa igra pomembno vlogo pri formativnem spremljanju. Pogosto je tudi avtentično ocenjevanje, saj je že sama metoda takšnega pouka avtentična. V teoretični del smo vključili tudi portfolio, ki dokazuje napredek znanja učenca, poleg tega pa je portfolio tudi dokumentacija sprotnega spremljanja. V empiričnem delu je predstavljeno formativno spremljanje v praksi – od uvodne ure nove snovi do zaključka sklopa, tj. ocenjevanja. Empirični del smo opravili na osnovni šoli X, pouk pa smo opazovali v 7., 8. in 9. razredu; zaradi narave sumativnega ocenjevanja smo v nalogo vključili le opazovanje v 7. razredu, v katerem je bilo ocenjevanje avtentično in kjer je bilo dokumentiranje znanja jasno vidno. Obravnavana snov je bila Opis države. Vse predstavitve v empiričnem delu so fotografirane in vključene v delo.
Keywords: formativno spremljanje, spremljanje učenja, portfolio, mapa izdelkov, dokazi o učenju, povratna informacija, sodelovanje, vrednotenje
Published: 24.08.2018; Views: 851; Downloads: 179
.pdf Full text (13,29 MB)

8.
Pozitivni učinki metod gledališke pedagogike na učence pri pouku slovenščine v osnovni šoli
Mojca Prigl, 2018, master's thesis

Abstract: Namen in cilj v sodobni gledališki vzgoji nista samo končni produkt, končna produkcija oziroma to, da z otroki ustvarimo predstavo. Treba je vedeti, da ne vzgajamo prihodnjih igralcev, temveč z metodami gledališke pedagogike pripomoremo k boljšemu čustvenemu, socialnemu in intelektualnemu razvoju otrok. Vsekakor pa jih sočasno vzgajamo za razumevanje in spremljanje gledališke umetnosti. Ko omenimo kreativno dramo, gledališke delavnice, vaje in improvizacije, zelo pogosto pomislimo na neke nejasne forme kreativnega dogodka, ki naj ne bi vključevale estetske izkušnje in kritičnega odnosa do gledališča. Namen gledališke vzgoje ter izvajanja in razvijanja gledaliških dejavnosti v šolah je poudarjanje otrokove osebnosti, individualnosti, krepitev samozavesti, razvijanje in spodbujanje boljše komunikacije, učvrščevanje medsebojnih odnosov in skupinskega dela. Hkrati razvijamo kritično mišljenje, empatijo, spoštovanje, kreativnost in smisel za estetiko. Otrokom ponujamo možnost za ustvarjalno izražanje. S tem potisnemo ob stran ustaljeno miselnost, da s kreativno dramsko vzgojo in z izobraževalnim gledališčem vzgajamo (le) redne obiskovalce gledališča in bodoče igralce, ki nastopajo na odru po točno določenih ukazih. Pozitivne učinke metod gledališke pedagogike smo dokazali tudi z rezultati ankete, ki smo jo razdelili med 100 učiteljev slovenščine na osnovnih šolah.
Keywords: gledališka pedagogika, gledališke igre, gledališče v učilnici, kreativna dramska vzgoja, metode gledališke pedagogike.
Published: 04.04.2018; Views: 953; Downloads: 204
.pdf Full text (1,31 MB)

9.
Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šol
Anja Dolenc, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šol smo se osredotočili na tipologijo nalog v treh berilih Mladinske knjige. Ključ takšnega izbora je bil predvsem to, da smo se osredotočili na eno založbo, prav to pa smo izbrali, ker so ta berila pogosto rabljena v šolski praksi in zato, ker so bile v knjižnici dostopne prenovljene izdaje njihovih beril. Pregledali smo literaturo ter teorije o berilih in zapisali tipologije beril različnih avtorjev, prav tako smo preučili tipologije nalog in Bloomovo taksonomijo. Natančno smo se ukvarjali z berilom za 7. razred, Sreča se mi v pesmi smeje, za 8. razred, Dober dan, življenje in za 9. razred, Skrivnostno življenje besed. V izbranih berilih smo predstavili njihovo zgradbo, oblikovanost in vizualno podobo. Nato smo pregledali in analizirali posamezne razdelke z nalogami ter zapisali rezultate o tipu nalog, ki se pojavljajo v izbranih berilih. Upoštevali smo Bloomovo taksonomijo ter pregledali, kako so naloge sestavljene in razdeljene glede na taksonomske stopnje. Pri analizi oz. določanju smo upoštevali število nalog; naloge smo analizirali glede na taksonomijo, zgradbo ter natančnost navodil, proučili smo, kako so naloge zgrajene in ali si sledijo po načelu postopnosti. Pri analizi smo upoštevali priporočila, in sicer pri tipologiji nalog smo se oprli na tipologijo, ki je prisotna ob navodilih za pisno preverjanje znanja, ob tem pa še na teoretična izhodišča različnih avtorjev, predvsem Leona Zormana. Izkazalo se je, da se v vseh treh izbranih berilih pojavijo podobni tipi nalog. Berila so zgrajena na podoben način, zato tudi temu ustreza tipologija nalog. V berilih se pojavi največje število nalog tipa kratkih odgovorov, prisotni so še drugi tipi, vendar v manjšem številu. Pri analizi števila tipov nalog ob enem besedilu smo upoštevali priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Ugotovili smo, da v enem besedilu ni prisotnih več kot treh različnih tipov nalog. Pri analizi Bloomove taksonomije smo to izpeljali glede na priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Navodila za reševanje nalog smo analizirali glede na teoretična izhodišča L. Zormana. Ta so ustrezna, vsebujejo vse potrebne podatke, pomembno pa je, da so jasna, natančna in enoznačna, predvsem pa, da učenci vedo, kako nalogo rešiti in kaj se od njih zahteva. Naloge so ustrezno razvrščene, tako da prehajajo od lažje proti zahtevnejši, s tem učenci postopoma prehajajo na višje ravni znanja.
Keywords: berila, tipologija nalog, Bloomova taksonomija, navodila, zgradba nalog
Published: 07.02.2018; Views: 647; Downloads: 124
.pdf Full text (3,61 MB)

10.
Spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku slovenščine v 6. in 9. razredu z de Bonovim orodjem CoRT
Nastja Stropnik Naveršnik, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se ukvarjali z ustvarjalnostjo v slovenskem šolskem sistemu pri pouku slovenščine. Predstavili smo pojem ustvarjalnost in prikazali, zakaj je ustvarjalnost ena od ključnih kompetenc 21. stoletja, ki bi jo šola morala razvijati oziroma spodbujati pri učencih in jih tako opolnomočiti, da bodo po končanem večletnem formalnem izobraževanju pripravljeni za življenje (in delovni trg). Prvi del magistrskega dela temelji na uporabi deskriptivne metode. V drugem (empiričnem) delu smo s petimi učnimi pripravami za 6. razred in petimi učnimi pripravami za 9. razred praktično predstavili, kako lahko orodja CoRT vpletemo v pouk slovenščine. Z dvema učiteljicama slovenščine, ki si pri pouku slovenščine prizadevata pri učencih spodbujati ustvarjalnost, smo naredili tudi intervju. Ugotovili smo, da je slovenski šolski sistem tog in nekoliko zastarel. Posamezniki sicer prepoznavajo ustvarjalnost kot pomembno kompetenco in jo skušajo spodbujati v okviru krožkov, dnevov dejavnosti (izven pouka), v kurikulumu pa je še vedno ni. Orodja CoRT 1 in 4, ki jih je razvil Maltežan Edward de Bono, pionir na področju poučevanja ustvarjalnega mišljenja, so uporabna pri pouku slovenščine, saj pri učencih spodbujajo osredotočeno ustvarjalno mišljenje, timsko delo, toleranco do različnih mnenj, učijo jih pogledati na problem z različnih vidikov, z njimi se učenci priučijo zavedanja posledic lastnih dejanj. Najpogosteje uporabljena orodja so PNZ, SDL, PPP, AMI, P & N (iz CoRT 1), naključni vložek in DA, NE, PO (iz Cort 4).
Keywords: ustvarjalnost, tehnike spodbujanja ustvarjalnosti, CoRT, Edward de Bono, pouk slovenščine, šolski sistem, učne priprave
Published: 25.10.2017; Views: 603; Downloads: 149
.pdf Full text (1,73 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica