| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 78
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Levo orientirani učitelji v Srbiji med obema vojnama (1918-1941)
Ana Zlatoper Dobrijević, 2021, magistrsko delo

Opis: Nerešena nacionalna in socialna vprašanja, ki so pestila novo državo, vse močnejše delavsko gibanje in ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije leta 1920, je vzpodbudilo srbske učitelje – simpatizerje marksistične oz. levo orientirane ideologije, da preko svoje periodike kritizirajo vladajoč režim, opozarjajo na težak položaj šolstva, učiteljstva in prosvete nasploh. Zaradi nestabilne politične situacije med obema vojnama je bilo delovanje levo usmerjenih učiteljev v Srbiji oteženo, zato so morali svoje ideje izražati ter uresničevati skozi številne forme, klube in organizacije. Učitelji, združeni okoli levo naravnanih pedagoških glasil (Učiteljske borbe, Učiteljske iskre, Učiteljske straže) založbe Budućnost in Učiteljske kulturno-prosvetne zadruge Vuk Karadžić, so se zavzemali za novo svobodno družbo, za boljši položaj jugoslovanskega učitelja, za boljšo prihodnost otroka, njihovo največje poslanstvo in zahtevo pa je predstavljala reforma šole po principu sovjetske delovne šole.
Ključne besede: Levo orientirani učitelji, reforma šole, delovna šola, humanizacija otroka, Učiteljska iskra, Učiteljska straža
Objavljeno: 02.12.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
Komunikacija med vzgojitelji in starši otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtcev v mariboru in okolici
Mateja Korpar, 2021, magistrsko delo

Opis: Otroci s posebnimi potrebami so predvsem otroci, potrebni posebnega razumevanja, posebne ljubezni in pozornosti. Zato je v vrtcu zelo pomembna zgodnja obravnava, ki otroku omogoči, da lahko čim prej začne koristiti dodatno strokovno pomoč za odpravljanje svojih primanjkljajev. Vendar se zelo pogosto zgodi, da ni tako tudi zaradi premalo usposobljenega kadra in same komunikacije vzgojitelj – starši. Starši otrok s posebnimi potrebami večkrat zavračajo komunikacijo in se je izogibajo, ko jim vrtec želi sporočiti svoje videnje, zato se zgodi, da otroci niso obravnavani pravočasno in zelo težko nadomestijo zamujene ure pomoči. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej razložimo pot od segregacije do inkluzije, nadaljujemo z usposabljanjem vzgojiteljev v rednih oddelkih vrtca. V nadaljevanju podajamo procese in načine komuniciranja ter prakso, ki se izvaja v vrtcih. Teoretični del zaokrožamo s predstavitvijo postopka pridobitve zapisnika in kasneje odločbe za otroka s posebnimi potrebami. V empiričnem delu naloge je podana analiza anket, ki smo jih pridobili od vzgojiteljic vrtcev iz Maribora in okolice. Podatke smo obdelali v SPSS-programu. V anketi nas je zanimalo mnenje vzgojiteljev, ali so dovolj usposobljeni za delo z otroki s posebnimi potrebami, kako za njihovo usposabljanje skrbi zavod ter kakšno komunikacijo imajo s starši otrok s posebnimi potrebami. Rezultati naše raziskave so pokazali, da večina zavodov podpira inkluzijo otrok s posebnimi potrebami v redne vrtce, prav tako se zavedajo usposobljenosti zaposlenih in jih dodatno izobražujejo. Vzgojiteljem delo z otroki s posebnimi potrebami predstavlja izziv, čeprav se včasih čutijo premalo usposobljeni za delo z njimi. Ugotavljajo pa, da se starši otrok s posebnimi potrebami še vedno ne zavedajo dovolj pomena sodelovanja in komunikacije z vzgojiteljem, a dobro sodelujejo, kadar gre za pridobivanje odločbe za otroka s posebnimi potrebami.
Ključne besede: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, komunikacija
Objavljeno: 24.11.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
Regijsko oblikovanje skrbi za najmlajše otroke s posebnimi potrebami
Ksenija Šket, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema področje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. Osredotočili smo se na temo o smiselnosti ustanovitve razvojnega oddelku vrtca v delu Savinjske regije. Na tem območju šestih krajevnih uradov, med katere spadajo Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, ni razvojnega oddelka vrtca. Že leta se ta potreba močno kaže, a do realizacije ne pride. Tema je aktualna, saj je število otrok v rednih oddelkih vrtca v upadanju in se oddelki iz leta v leto zmanjšujejo, obenem pa je število otrok s posebnimi potrebami konstantno. V teoretičnem delu naloge smo definirali kadrovske ter materialne pogoje in preverili zakonsko podlago o tem, katere pogoje je potrebno izpolnjevati za odprtje razvojnega oddelka. Presodili smo situacijo, katere od teh pogojev že dosegamo. V empiričnem delu smo preverili število otrok s posebnimi potrebami na območju upravne enote Šmarje pri Jelšah, ki vrtec že obiskujejo, a bi v tem programu njihov celosten razvoj potekal še bolje. Na podlagi intervjujev smo podali odnos strokovnjakov, ki delajo z njimi, do razvojnega oddelka vrtca in odnos dotičnih staršev otrok s posebnimi potrebami ter njihovo pripravljenost do vključitve svojega otroka vanj. Ugotovili smo, da je odnos strokovnjakov zelo naklonjen ideji o odprtju razvojnega oddelka. Tudi starši imajo pozitivno stališče, a za vključitev je potrebna še večja bližina le tega.
Ključne besede: razvojni oddelek, otroci s posebnimi potrebami, Savinjska regija
Objavljeno: 15.11.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

4.
Oblike dela z učenci z motnjami avtističnega sprektra pri pouku glasbene vzgoje
Maja Sakelšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, kako posamezne glasbene dejavnosti vplivajo na razvoj posameznih veščin otrok z MAS. Izpostaviti smo želeli, da glasba pri otrocih s posebnimi potrebami, kamor uvrščamo tudi otroke z MAS, pomembno vpliva na govor, navezovanje stikov, čustva ter na krepitev samopodobe. V teoretičnem delu so opisane skupine otrok s posebnimi potrebami, motnje avtističnega spektra, ustanove za delo z otroki s posebnimi potrebami in metode dela z otroki z MAS. Zanimalo nas je, kakšno vlogo ima glasba pri delu z otroki z MAS. Empirični del pa zajema dvoletne evalvacije štirih učencev, kjer nas je zanimalo, kako so posamezne glasbene dejavnosti vplivale na razvoj posameznih veščin glede na njihovo motnjo. Z magistrskim delom želimo opozoriti na pomembno vlogo glasbe pri otrocih z MAS, tiste, ki se aktivno vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja otrok z MAS, pa spodbuditi k aktivnemu ukvarjanju z glasbenimi dejavnostmi in vključevanju otrok z MAS v te dejavnosti.
Ključne besede: avtizem, glasba, glasbene dejavnosti
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 358; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami
Tamara Čeh, 2021, magistrsko delo

Opis: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo, možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave odrasle. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami. V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo. Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle nujno potrebna.
Ključne besede: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 334; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

6.
Delovna šola na Slovenskem med vojnama
Amadeja Štukl, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Ključne besede: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Objavljeno: 31.05.2021; Ogledov: 296; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (782,91 KB)

7.
ZGODOVINA ŠOLSTVA NA MADŽARSKEM IN PRIMERJAVA Z RAZVOJEM ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM
Ksenija Vratar Pocak, 2013, diplomsko delo

Opis: Šolstvo na Madžarskem je podobno kot drugod v zahodni Evropi nastalo na krščanskih temeljih. Prve šole v Karpatski nižini so ob pričetku 11. stoletja ustanavljali benediktinci po zgledu iz zahodnega dela Evrope. Moralna vzgoja je tako v verski kot v posvetni madžarski šoli od nastankov vse do srede 20. stoletja temeljila na krščanskih vrednotah. Potrebe po posvetnem značaju šolstva in tovrstnih izobražencih so bile vse večje in na prehodu iz 14. v 15. stoletje pride do vnašanja elementov posvetnosti v šole. V 15. in 16. stoletju je pojav humanizma, ki se je med domačimi izobraženci zelo razširil, posvetnost v šolah še bolj poglobil. Pojav prvih ljudskih šol okrog leta 1560 izpričuje to humanistično težnjo. 17. stoletje se v razvoju madžarskega šolstva povezuje s pojavom do tedaj novega elementa v vzgoji in izobraževanju. Gre za narodnostno vzgojo in pedagogiko. Tako so v madžarske šole prvič leta 1730 uvedli pouk madžarske zgodovine in geografije. Pomemben mejnik v razvoju šolstva je avstrijski Ratio Educationis, ki je istočasno z ostalimi zahodnimi in srednjeevropskimi državami šolstvo postavil v domeno države in vladarja in je na Madžarskem začel veljati leta 1777. Madžarska država je vse od svojega nastanka okrog leta 1000 dalje bila zaznamovana z izrazito večnacionalnostjo. Zato se je učni jezik v ljudskih šolah, kjer so poučevali v maternem jeziku, razlikoval od kraja do kraja, odvisno od tega, kateri narodnosti je pripadala večina prebivalstva. Na srednji in višji stopnji izobraževanja pa je bil jezik vse do leta 1844 povsod enak ‒ latinščina. Le izjemoma so v prvih uvajalnih letih uporabljali nacionalni jezik z namenom približanja latinske slovnice dijakom. Zakon iz leta 1844 je to spremenil in uvedel madžarski učni jezik tudi v srednje in višje šole. Madžari so o svojem šolstvu lahko prvič samostojno odločali šele v času dualizma. Takrat, leta 1868, so izdali prvi madžarski osnovnošolski zakon. Ta Eötvösev zakon je spreminjal do takrat veljavno določilo, da so šole lahko ustanavljale le verske skupnosti in je ustanavljanje šol postalo omogočeno tudi drugim. Prvi madžarski srednješolski zakon pa je doživel izid leta 1883. Zakon iz leta 1940 je uvedel pomembno novost – 8-letno osnovno šolo, ki v madžarskem šolskem sistemu obstaja še danes. V času socialistične državne ureditve, leta 1948, je prišlo do podržavljenja vseh izobraževalnih institucij. Po prehodu v demokratično ureditev države so izdali nov zakon o šolstvu (zakon iz leta 1993), ki je z določenimi dopolnitvami veljaven zakon, ki ureja šolstvo danes.
Ključne besede: zgodovina šolstva, komparativna pedagogika, šolski sistem na Madžarskem, zgodovina šolstva na Madžarskem
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 0

8.
Alternativni pedagoški model Hermanna Lietza nekoč in danes
Andi Kšela, 2020, magistrsko delo

Opis: Šola predstavlja pomemben člen v življenju vsakega posameznika. Kaj pa pravzaprav je šola? Kakšno nalogo ima šola? Kaj je njen cilj? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je šola definirana kot ''vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti.'' Današnji otroci šolo pogosto doživljajo le kot nujno zlo, da lahko nekega dne kaj dosežejo. Njihovo navdušenje za delo upočasnjujejo ocene in prepiri z nezadovoljnimi starši in učitelji. Temu med drugim sledijo nevrotične motnje in strah pred šolo. Zaradi tega se vse več staršev sprašuje, kakšne alternative javni državni šoli obstajajo. Obstajajo številne alternative, ki v nasprotju z državno šolo predstavljajo in izvajajo druge vzgojne strukture in koncepte. Na prehodu v 20. stoletje so se pojavile težnje po reformi v šolstvu. Ta gibanja so se imenovala šolska reformna gibanja, ki so kritizirala pretirano intelektualizacijo ter prisilo. Njihov cilj je bil približanje šole otrokovim interesom, razvojnim značilnostim in tako humanizirati šolo, da bi postala učinkovitejša. Reformska pedagogika pa ni ravno enotno gibanje, saj se deli na različne tokove. V Nemčiji se je razvilo tako imenovano ''Landschulbewegung'' oziroma dobesedni prevod bi se glasil ''gibanje podeželjskih šol''. Pionir tega gibanja in tako imenovani ''oče podeželskih vzgojnih domov'' je bil Hermann Lietza, katerega se le redko omenja v Sloveniji. Zaradi tega je bilo smiselno raziskovati enega izmed vodilnih reformnih pedagogov našega časa. Ta naloga se bo osredotočala na alternativne šole reformske pedagogike, tako imenovane ''Landerziehungsheime'' oziroma podeželske vzgojne domove, katerih ustanovitelj je Hermann Lietz, njihov nastanek, zgodovinsko ozadje, pomen in vpliv ter druge oblike ''internatskih šol'' po Evropi. V nalogi je bila uporabljena metoda zgodovinskega raziskovanja, navajanja, opisovanja in vzročnega pojasnjevanja. V izdelavo te naloge so bili vključeni knjižni in spletni viri. Velik delež virov je spletnih in v nemškem jeziku. Tradicionalne šole reformske pedagogike so odraz reformskopedagoških konceptov in temeljijo na pedagoških idejah njihovih ustanoviteljev. Šole Hermanna Lietza, Paula Geheeba, Marie Montessori, Rudolfa Steinerja, Celestina Freineta, A.C. Neilla so pomembni členi mednarodnega reformskega gibanja in delujejo še danes. Lietzove šole danes več niso v tolikšni meri asketsko naravnane, kot so bile v preteklosti, pristop vzgojno-izobraževalnega procesa je bolj prilagojen sodobnem času. Te ustanove sicer več niso popolnoma enake, kot so bile nekoč, toda ohranjene so v nekoliko spremenjeni obliki in delujejo še danes. Še zmeraj so usmerjene v celostni razvoj in vseživljensko učenje, ohranja se tudi princip učenja z glavo, srcem in roko. Te ustanove danes predstavljajo kakovostno alternativo javnim šolam, to so domovi učenja, ki ponujajo varnost, hkrati pa spodbujajo voljo do uspeha in se soočajo s spremembami in z izzivi sodobnega časa.
Ključne besede: reformska pedagogika, podeželski vzgojni domovi, Hermann Lietz, internatske šole, alternativna šola
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 321; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (938,54 KB)

9.
Odnos osnovnošolskih učiteljev na koroškem do integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami
Nika Špegelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Ker učitelji predstavljajo pomemben dejavnik vključevanja otrok s posebnimi potrebami v šolsko skupnost, smo v magistrskem delu želeli raziskati odnos osnovnošolskih učiteljev v koroški regiji do integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se osredotočili predvsem na to, ali so učitelji bolj naklonjeni integraciji ali inkluziji. Glavni vir našega magistrskega dela je bila knjiga Moč vzgoje, saj v njej avtorici podrobneje opredelita razlike med integracijo in inkluzijo. S pomočjo tega smo sestavili anketni vprašalnik. Vprašalnik je bil sestavljen iz devetih trditev, pri čemer so učitelji nanje odgovarjali s pomočjo petstopenjske lestvice strinjanja oz. nestrinjanja. Iskali smo statistično pomembne razlike v več demografskih značilnostih, in sicer: v spolu, delovni dobi, univerzi izobraževanja, mestu poučevanja ter mestu pridobljenega znanja o inkluziji. Rezultate smo analizirali s pomočjo programa SPSS. V splošnem lahko rečemo, da so udeleženci ob različnih trditvah zastopali različna stališča. Učitelji so se k inkluziji nagibali pri štirih trditvah, prav tako so bila integrativna stališča zastopana pri štirih postavkah; pri eni postavki pa stališča niso bila opredeljena v nobeni smeri, tako da generalno ne moremo zaključiti, ali so koroški učitelji bolj naklonjeni inkluziji ali integraciji. Pri raziskavi demografskih razlik je do razlik je prišlo le na ravni mesta poučevanja, saj smo ugotovili, da se predmetni učitelji družboslovnih oz. humanističnih predmetov nekoliko bolj nagibajo k integraciji, učitelji razrednega pouka pa k inkluziji.
Ključne besede: integracija, inkluzija, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 443; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

10.
Pedagoško delovanje v mariboru med obema vojnama
Barbara Čučko, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali pedagoško delovanje v Mariboru med obema vojnama. V uvodu je predstavljeno politično dogajanje na naših tleh ter dogajanje v mestu Maribor po 1. svetovni vojni. V nadaljevanju smo obravnavali zgodovino šolstva na Slovenskem v tem obdobju, položaj učiteljstva, prve slovenske šole po 1. svetovni vojni ter podrobneje zgodovino šolstva v samem mestu Maribor. Raziskovali smo začetke oblikovanja prvih učiteljskih društev na Slovenskem, preučili stanovski tisk ter razlike med njimi ter opredelili ključno razliko med učiteljskimi zborovanji in konferencami. Mariborska učiteljska društva smo razdelili časovno, stanovsko, pedagoško in politično. Eden ključnih ciljev je bil ugotoviti, kakšen vpliv je imelo posamezno društvo, bodisi kulturni, nacionalni ali politični. Prav tako nas je zanimalo kakšen je bil njihov pedagoški koncept, katero pedagogiko so zagovarjali. Vse razlike med posameznimi društvi so predstavljene v sklepu magistrskega dela. Začetki učiteljskih društev segajo v čas učiteljskih zborovanj v letu 1848, po sprejemu društvene zakonodaje pa od 60. let 19. stoletja naprej. Svoje gibanje so izražali skozi glasila, v katerih so pisali o različnih idejah, tudi o pedagoških, nacionalnih in političnih usmeritvah. Okrajna društva so oblikovala deželne zveze. V povojnem obdobju je bilo učiteljstvo v večini liberalno usmerjeno. Po svojem družbenem položaju pa je pripadalo malomeščanstvu, kar je posledično pomenilo položaj med dvema nasprotnima si razredoma, tudi ideologijama. Zaradi slabih dohodkov in materialnih dobrin so bolj pripadali delavskemu razredu kot meščanstvu, bili so tudi v tesnejšem stiku s problemi slovenskega delavskega kmečkega ljudstva. Izobrazba pripadnikov učiteljstva pa je kazala na pripadnost meščanstvu, med drugim so si prizadevali povzpeti se med boljše, srednje sloje. Mariborski učitelji so obnovili svojo stanovsko organizacijo 14. decembra 1919, ko je potekal ustanovni občni zbor učiteljskega društva za mesto Maribor in njeno bližnjo okolico.
Ključne besede: Maribor, učitelj, mesto, časopis, društvo, šola, Učiteljski pokret, zborovanja, konference, Pedagoška centrala, katoliška pedagogika
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 287; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (729,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici