| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Analiza modelov nadzora nad policijskimi organizacijami
Asja Babič, 2017, diplomsko delo

Opis: Od oblike (organizacije) nadzorstvenega modela je odvisna učinkovitost preprečevanja in reševanja zlorab uradnih položajev pri opravljanju policijske dejavnosti. V zahodnem delu sveta so se modeli razvili na podlagi anglosaškega sistema (denimo v Veliki Britaniji) ali kontinentalnega (ta sistem se je uveljavil tudi pri nas). Razlike med njimi se kažejo v pooblastilih, pristojnih nadzorstvenih organih, njihovi hierarhični strukturi in poteku dela. Nadzorstveni organi pa se po svoji sestavi razlikujejo tudi med posameznimi državami. V Sloveniji ima velik pomen interni nadzorstveni model, medtem ko je v Veliki Britaniji v preteklosti imela veliko vlogo lokalna skupnost, kjer je zdaj za nadzor policije pristojen inšpektorat Her Majesty's Inspectorate of Constabulary. Veliko več podobnosti pa je opaziti v državah nekdanje Jugoslavije, in sicer v Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem. Med institucijami pluralne policijske dejavnosti je pri zagotavljanju notranje varnosti v Sloveniji najpomembnejša policija, ki je pod močnim nadzorstvom Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Izsledki diplomske naloge kažejo, da je nadzorstvo nad subjekti notranje varnosti urejeno sistematično, vendar bi bilo zaradi pluralizacije policijske dejavnosti in zagotavljanja večje preglednosti nad delom in kršitvami smiselno uvesti osrednji (neodvisni in enoten) nadzorstveni organ.
Ključne besede: policija, policijske organizacije, nadzorovanje, pluralne policijske dejavnosti, primerjave, Slovenija, Velika Britanija, diplomske naloge
Objavljeno: 06.11.2017; Ogledov: 320; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (350,86 KB)

12.
Analiza socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje
Katrin Podgorski, 2018, diplomsko delo

Opis: Dobra socialna klima ima pozitivne učinke na delovanje organizacije; ugodno vpliva na delovno vnemo zaposlenih, njihovo motivacijo, medsebojno povezanost, hkrati pa se organizacija razvija, dosega boljše delovne rezultate in postaja konkurenčna drugim organizacijam na trgu. Za vzpostavljanje in vzdrževanje dobre socialne klime pa jo je treba meriti, kajti na podlagi ocenjevanja različnih dimenzij se lahko ugotovijo morebitne slabosti organizacije in se odpravijo. Socialna klima predstavlja še posebej pomemben aspekt za presojanje uspešnosti delovanja zavodov za prestajanje kazni, saj je zaradi drugačne strukture oseb, drugačnih pogojev bivanja itd. težje vzpostaviti dobro socialno klimo. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni elementi, ki tvorijo socialno klimo, kot so na primer komunikacija med deležniki, medosebni odnosi, počutje v organizaciji, zadovoljstvo. Poleg tega je predstavljen zaporski sistem v Sloveniji in narejena primerjava dognanj različnih raziskav o socialni klimi v zavodih za prestajanje kazni pri nas in na tujem. S pomočjo anketnega vprašalnika pa je bila v empiričnem delu izvedena raziskava, katere glavni cilj je bil ugotoviti stanje socialne klime v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje. Spoznanja kažejo, da se v imenovanem zavodu tako zaposleni kot obsojene osebe počutijo varno, čeprav se pojavljajo izgredi. Zaposleni so najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, najmanj pa s plačo, medtem ko so obsojene osebe najbolj zadovoljne tako s hrano kot tudi z delom, najmanj pa s številom obsojenih oseb v sobi, velikostjo sobe in pravosodnimi policisti. Prav tako se je izkazalo, da se večina zaposlenih bolje razume s svojimi sodelavci in obsojenimi osebami kot obsojene osebe z drugimi obsojenimi osebami. Rezultati raziskave kažejo, da je socialna klima v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje dokaj dobra, s posameznimi pomanjkljivostmi, ki pa so rešljive.
Ključne besede: socialna klima, organizacijska klima, zavodi, zapori, zaposleni, obsojenci, diplomske naloge
Objavljeno: 11.07.2018; Ogledov: 499; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

13.
Zbornik povzetkov, 19. dnevi varstvoslovja, Ankaran, 6. in 7. junij 2018
2018, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Na 19. Dnevih varstvoslovja, nacionalni konferenci s področja varnosti, letos sledimo aktualni osrednji tematiki – izzivom zagotavljanja varnosti v prometu. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz, povzetki prispevkov enajstih tematskih sekcij in povzetki prispevkov 2. Slovenskih dnevov detektivske dejavnosti. Prispevki odpirajo obsežen nabor vprašanj nacionalnovarnostnega sistema, kazenskega pra- vosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. V program in zbornik 19. Dnevov varstvoslovja smo poleg tradicionalnih vsebinskih sklopov uvrstili nekatere teme, ki so se v zadnjem obdobju pokazale kot posebej aktualne: izzivi zagotavljanja varnosti v prometu, varstvo pred naravnimi in drugimi nesreča- mi v slovenskem morju in na obali, prepoznavanje in preprečevanje radikalizacije, policijsko pridržanje, korporativna varnost v kompleksnih sistemih ter aktualna vprašanja in izzivi na področju policijske dejav- nosti, kriminalistike, informacijske varnosti, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v prometu, korporativna varnost, detektivska dejavnost, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 484; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

14.
Skladnost organizacij s Splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov: primer uvedbe v nepridobitno organizacijo
Neli Pantner, 2018, diplomsko delo

Opis: Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov [Uredba GDPR] je tematika, ki je z uveljavitvijo 25.5.2018 v svetu podjetništva ustvarila veliko izzivov z vidika zagotavljanja skladnosti poslovnih procesov. Zaradi aktualnosti in polemičnosti Uredbe GDPR smo v teoretičnem delu analizirali zakonsko podlago za ustrezno pridobivanje, obdelavo in shranjevanje osebnih podatkov na podlagi Uredbe GDPR ter preverili priporočene korake in ukrepe pri uvajanju Uredbe GDPR v organizacijah. Na tej podlagi smo nato izvedli študijo primera uvedbe Uredbe GDPR v nepridobitno Organizacijo A, ki se ukvarja z akreditiranimi izobraževanji na spletu. Preverili smo trenutno stanje v organizaciji, izpostavili neskladnosti z Uredbo GDPR in na koncu podali predloge za odpravo neskladij ter naredili oceno učinka za projekt Organizacije A. Ugotavljali smo na katere vidike Uredbe GDPR morajo biti pozorne organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem na spletu in preverili predpostavki glede skladnosti organizacije z Uredbo GDPR ter pogojev uvajanja Uredbe GDPR v nepridobitne organizacije v primerjavi s pridobitnimi. Varovanje osebnih podatkov mora v primeru spletnih izobraževanj slediti temeljnim načelom Uredbe GDPR v organizacijah, ki imajo delo povezano z osebnimi podatki. Ugotavljamo, da Organizacija A ni kršila pravic posameznikov in načel Uredbe GDPR, prostor za izboljšavo pa vidimo v pripravi pisne dokumentacije v zvezi z varovanjem osebnih podatkov. V zaključku ugotavljamo, da se v splošnem Uredba GDPR brez izjeme uvaja v vse organizacije, ki obdelujejo osebne podatke, razlike so vidne samo v strogosti potrebnih ukrepov, naravi osebnih podatkov, obsegu obdelave, številu zaposlenih in podobno.
Ključne besede: diplomske naloge, Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov (GDPR), skladnost, nepridobitna organizacija, varnost osebnih podatkov, varnostni ukrepi
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 242; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (648,93 KB)

15.
Tehnologije za napovedovanje kriminalitete
Andrej Bračko, 2018, diplomsko delo

Opis: Z napovednim policijskim delom, ki se izvaja s pomočjo sodobnih varnostnih tehnologij, je možno napovedati kdaj in kje naj bi se zgodilo naslednje kaznivo dejanje. Napovedi se izračunavajo na podlagi podatkov o preteklih kaznivih dejanjih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na kriminaliteto. Varnostni subjekti po vsem svetu uporabljajo tehnologije za napovedovanje kriminalitete, da bi rešili kadrovske in finančne težave, s katerimi se soočajo že vrsto let. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen koncept napovednega policijskega dela, zatem pa še metodologije, ki se uporabljajo za napovedovanje kriminalitete ter normativni okviri v povezavi z varovanjem zasebnosti in varstvom osebnih podatkov. Da bi se varnostni subjekti pri izvajanju napovednega policijskega dela izognili prekomernim posegom v človekove pravice je pri uporabi tehnologij nujno potrebno zagotoviti ustrezno zasebnost in normativno skladno obdelavo podatkov. Teoretični del diplomskega dela nadalje vključuje tudi študije primerov uporabe tehnologij za napovedovanje kriminalitete v praksi. Empirični del diplomskega dela je sestavljen iz večnivojske raziskave. Z anketo izvedeno med splošnim prebivalstvom Slovenije, smo ugotavljali koliko anketiranci poznajo in podpirajo uporabo napovednega policijskega dela v Sloveniji. Izkazalo se je, da so te tehnologije večini anketirancev nepoznane. S kratkimi strukturirani intervjuji strokovnjakov na področju napovednega policijskega dela smo ugotovili, da so tovrstne tehnologije najprimernejše za premoženjska kazniva dejanja, so pa njihova mnenja glede prihodnosti zelo deljena. V zadnjem delu raziskave smo izvedli še intervju z vodjo policijskega oddelka za ocenjevanje varnostnih tveganj, ki je pojasnil, da obstajajo potenciali za uporabo napovedanega policijskega dela v Sloveniji, vendar slovenska policija tovrstnih aktivnosti še ne izvaja.
Ključne besede: napovedno policijsko delo, prevencija, napovedovanje, kriminaliteta, sodobne tehnologije, diplomske naloge
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 287; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

16.
Zadovoljstvo prebivalcev z uresničevanjem nalog in pristojnosti mestne občine nova gorica na področju zagotavljanja varnosti
Magdalena Grmek, 2018, diplomsko delo

Opis: Na področje zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih sodijo različni deležniki, primarno pa sta to policija, ki je glavni subjekt zagotavljanja varnosti, in pa občina oziroma tako imenovana samoupravna lokalna skupnost. Vsaka lokalna skupnost se sooča s specifičnimi dejavniki ogrožanja varnosti, ki determinirajo varnostno politiko občine. Naloga lokalnih skupnosti (in organizacij za zagotavljanje varnosti) je, da ocenijo, kaj posameznika in skupnost dejansko in kaj potencialno ogroža, to upoštevajo in temu primerno ukrepajo. Zagotavljanje varnosti na lokalni ravni in v tem kontekstu uspešnost uresničevanja nalog in pristojnosti občin z vidika percepcij prebivalcev smo z raziskavo analizirali na primeru Mestne občine Nova Gorica. Ugotovili smo, da po mnenju prebivalcev občina naloge na področju zagotavljanja varnosti opravlja v zadovoljivi meri. Anketiranci iz Mestne občine Nova Gorica se v lokalnih skupnostih počutijo varno, vendar zaznavajo različne dejavnike in grožnje, ki predstavljajo varnostni problem v občini. Največji problem v občini glede na raziskavo predstavljajo preprodaja drog, kršitve v prometu, uživanje nedovoljenih substanc na javnih mestih, vlomi v stanovanjske objekte in pa klasična kriminaliteta (tatvine/ropi). Po mnenju anketirancev so za nastanek tovrstnih varnostnih problemov odgovorni kar prebivalci sami. Anketiranci na splošno kot zadovoljivo ocenjujejo tudi delo občinskega redarstva, inšpekcijskega redarstva in policije na področju zagotavljanja varnosti. Večina anketirancev sicer ni seznanjena z obstojem »Sosveta za zagotavljanje večje varnosti občanov Nova Gorica – MO Nova Gorica«, tisti, ki so z njim seznanjeni, pa delo sosveta ocenjujejo kot ustrezno.
Ključne besede: diplomske naloge, lokalna varnost, Mestna občina Nova Gorica, samoupravna lokalna skupnost, viri ogrožanja, subjekti zagotavljanja varnosti
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 276; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (443,09 KB)

17.
Vpliv zaupanja v varnostne organizacije na samozaščitno vedenje prebivalcev v Mestni občini Murska Sobota
Mateja Krpič, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv zaupanja prebivalcev Mestne občine Murska Sobota v varnostne organizacije na samozaščitno vedenje. V diplomski nalogi so opredeljene različne organizacije, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem varnosti na lokalnem nivoju in dejavniki, ki vplivajo na percepcije prebivalcev glede varnosti ter samozaščitno vedenje. Z raziskavo smo ugotavljali, katero vrsto samozaščitnih ukrepov prebivalci najpogosteje uporabljajo in če na njihovo odločitev za samozaščitno vedenje in uporabo ukrepov vplivata zaupanje v varnostne organizacije ter zadovoljstvo z delom policije, občinskega redarstva in zasebnovarnostnih služb. Ugotovili smo, da prebivalci Mestne občine Murska Sobota najbolj zaupajo v delo sil za zaščito, reševanje in pomoč, zaupajo pa tudi v delo policije in zasebnovarnostnih organizacij. Prebivalci Mestne občine Murska Sobota najmanj zaupajo v delo občinskega redarstva in inšpekcijskih služb na državnem nivoju. Med pomembnejšimi je tudi ugotovitev, da nasploh uporaba samozaščitnih ukrepov med občani ni zelo razširjena, med najpogostejše samozaščitne ukrepe, ki jih uporabljajo prebivalci Murske Sobote, pa sodijo predvsem klasični tehnični protivlomni ukrepi. Rezultati raziskave kažejo, da je zaupanje v varnostne organizacije pozitivno povezano z uporabo samozaščitnih ukrepov, razen pri zaupanju v delo sil za zaščito, reševanje in pomoč, kjer je negativno povezano. Zadovoljstvo z delom policije, občinskega redarstva in zasebnovarnostnih služb pa je pozitivno povezano z uporabo samozaščitnih ukrepov.
Ključne besede: diplomske naloge, samozaščitno vedenje, prebivalci, zaupanje, varnostne organizacije, Mestna občina Murska Sobota
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 138; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (826,34 KB)

18.
Odločitveni dejavniki za uporabo samozaščitnih ukrepov med prebivalci v občini Ormož
Tamara Lubec, 2019, diplomsko delo

Opis: Dejavnikov, ki vplivajo na količino in pogostost uporabe samozaščitnih ukrepov, je veliko, saj ima vsak posameznik svojo percepcijo glede ogroženosti z določeno varnostno problematiko. V diplomskem delu smo analizirali razloge za uporabo samozaščitnih ukrepov v občini Ormož z namenom ozaveščanja o varnostnih problemih za kakovostnejšo samozaščito prebivalstva in nujnosti posodobitve programov za zagotavljanje varnosti. Občina Ormož se sooča z višjo povprečno starostjo prebivalcev, visoko stopnjo brezposelnosti in pretežno vaškim okoljem, zaradi česar je zanimiva lokalna skupnost, ki jo je smiselno podrobneje raziskati. Občutek varnosti in strah pred kriminaliteto sta glede na ugotovitve naše raziskave bistvena dejavnika, zaradi katerih respondenti uporabljajo samozaščitne ukrepe. Ugotovitve kažejo, da se respondenti počutijo zelo varno v svoji soseski in domu. Pretežno ruralno okolje, s tem pa tudi socialna kohezija, vplivata na prednostno uporabo previdnostnih ravnanj, kot so dogovori s sosedi in znanci, medtem ko tehnične ukrepe uporablja majhen delež vključenih v raziskavo. Ugotavljamo, da ni povezave med nižjim zaupanjem v delo policije ter uporabo tehničnih ukrepov in previdnostnih ravnanj. Rezultati raziskave kažejo, da ne obstaja povezava med previdnostnim ravnanjem in demografskimi značilnostmi respondentov. Ugotovitve, poudarjene v diplomskem delu, kažejo na aktualno varnostno stanje. Rezultati analize stanja kažejo, da bi bilo treba zaradi zastarelosti podatkov posodobiti občinski program varnosti in zastaviti nove varnostne programe v lokalnih skupnostih občine Ormož z namenom zagotavljanja kakovostnejše (samo)zaščite in preventivne dejavnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, lokalna skupnost, samozaščitni ukrepi, varnost, prebivalci, dejavniki
Objavljeno: 18.04.2019; Ogledov: 322; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

19.
Razširjenost uporabe tehničnega varovanja med prebivalci primestnega okolja
Miha Žnidarec, 2018, diplomsko delo

Opis: Primestna okolja s svojimi lastnostmi postajajo vedno bolj priljubljena izbira za priseljevanje. Kljub določenim prednostim, ki jih ima življenje izven mestnih središč (npr. neposreden stik z naravo, manj hrupa, boljša kakovost zraka, pristnejši odnosi med prebivalci, kratka oddaljenost mestnih središč) se vedno več primerov kriminalitete pojavlja ravno v primestnih okoljih. Za varnost na lokalni ravni sicer skrbi več deležnikov, vendar v primestnih okoljih problem predstavljata daljši čas odzivanja in zaznavanja dogodkov, kar je povezano s terenskimi razmerami in z večjo geografska oddaljenostjo. Zaradi tega se pri prebivalcih pogosto pojavi potreba po uporabi samozaščitnih ukrepov in mehanizmov. Namen diplomske naloge je bil proučiti stopnjo uporabe sistemov tehničnega varovanja med prebivalci primestnega okolja občine Škofljica. V teoretičnem delu so predstavljeni načini zagotavljanja varnosti v občinah in lokalnih skupnostih ter sistemi tehničnega varovanja, ki jih prebivalci uporabljajo pri samozaščiti. Opisane so tudi specifične karakteristike primestnih okolij in lastnosti občine Škofljica, v kateri je bila izvedena raziskava, ki je predstavljena v empiričnem delu. Rezultati kažejo, da se prebivalci sistemov za tehnično varovanje poslužujejo razmeroma redko. Najpogosteje so uporabljeni senzorji gibanja v stanovanjih ali pred vhodom, protivlomna vrata, posebne varnostne ključavnice, ali pa hišo varuje pes čuvaj. Velika večina se v domu in soseski kjer živijo počutijo varne. Prav tako je razmeroma visoka stopnja zaupanja v delo policije, še večja pa je stopnja zaupanja med sosedi. Z njimi so v dobrih odnosih in verjamejo da bi jim po potrebi pomagali. Ugotovili smo, da se prebivalci bolj zanašajo na previdnostno vedenje in socialni nadzor, rezultati pa so uporabni za načrtovanje prevencijskih strategij v občini in pri nadaljnjem raziskovanju varnosti v drugih primestnih okoljih.
Ključne besede: prebivalci, primestno okolje, varnost, zasebna varnost, tehnično varovanje, protivlomni alarmni sistemi, protipožarni sistemi, video nadzor, samovarovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 12.04.2019; Ogledov: 316; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

20.
Spear phishing: dovzetnost uporabnikov elektronske pošte
Aljaž Sok, 2019, diplomsko delo

Opis: Phishing predstavlja eno izmed najbolj razširjenih groženj v kibernetskem prostoru. Čez leta so se metode storilcev razvile in spremenile, pojavile so se nove pojavne oblike, s katerimi skušajo storilci pretentati uporabnike interneta in drugih omrežij. Med vse bolj razširjene oblike phishinga sodi spear phishing, ki je ciljni napad na posameznika ali organizacijo. Storilci se skušajo preko elektronske pošte ali lažne spletne strani dokopati do zaupnih podatkov, ki bi jim nadalje lahko prinesli finančno korist. V diplomski nalogi smo raziskali problematiko phishinga, njegovo zgodovino in sodobne metode, ki jih storilci najpogosteje uporabljajo. Osredotočili smo se na spear phishing, ki velja za eno najuspešnejših oblik phishinga in povzroča veliko finančne škode posameznikom in organizacijam. Z raziskavo smo preverjali dovzetnost uporabnikov elektronske pošte na spear phishing napade. S pomočjo kvazi eksperimenta smo preizkušali odzivnost uporabnikov na sumljivo elektronsko pošto. Vzorec naše raziskave so predstavljali mladi odrasli, za katere vemo, da so vsakodnevno vpeti v kibernetski prostor. Glavna ugotovitev je, da so mladi odrasli po večini sicer seznanjeni s problematiko, vendar nekateri še kljub temu nasedejo prevari. Prav tako smo skozi pregled stanja ugotovili, da je na področju zaščite uporabnikov pred phishingom potrebno še veliko obveščanja in izobraževanja o nevarnostih, ki jih ta prinaša.
Ključne besede: diplomske naloge, phishing, spear phishing, napad, elektronska pošta, uporabniki
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 57; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (731,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici