| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Zamreženje encimov iz gobe Pleurotus ostreatus
Mihaela Taljan, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na gojiščih različne sestave. Gojišča so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov in odpadnih materialov. Spremljali smo prirast glive, glede na različne sestave gojišča. Tako smo ugotovili, da je najugodnejše gojišče za rast glive P. ostreatus, tisto, ki je sestavljeno iz pšeničnih otrobov in slame. Po 8. dneh gojenja P. ostreatus na različnih gojiščih smo ekstrahirali encime iz glivnega micelija P. ostreatus. V pridobljenih encimskih ekstraktih smo določili koncentracijo proteinov, aktivnosti in specifične aktivnosti encimov celulaze, lakaze in α-amilaze. Ugotovili smo, da je za proizvodnjo teh encimov iz glive P. ostreatus, najugodnejši substrat sestavljen iz pšeničnih otrobov in hruške. Magistrsko delo prav tako opisuje imobilizacijo dobljenih encimov v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Imobilizacijo v obliki m CLEAs smo izvedli na predhodno sintetizirane magnetne nanodelce prevlečene s hitozanom (H) ali dekstranom (CMD). CLEAs in mCLEAs smo določili učinkovitost imobilizacije in preostalo specifično aktivnost. Ugotovili smo, da sta encima celulaza in lakaza bila uspešno imobilizirana v obliki CMD-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz encimskega ekstrakta, katerega gojišče je bilo sestavljeno iz pšeničnih otrobov in trave. Imobilizacija α-amilaze pa je bila najuspešnejša v primeru sinteze H-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz istega encimskega ekstrakta. Prav tako smo izvedli študijo stabilnosti CLEAs in mCLEAs pri 4 °C. Po 2 tednih skladiščenja pri 4 °C smo določili še preostalo specifično aktivnost CLEAs in mCLEAs. Preostala specifična aktivnost imobiliziranih encimov se je po 2. tednih skladiščenja zmanjša, kar pomeni, da je stabilnost le teh upadla.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, mCLEAs, preostala specifična aktivnost
Objavljeno: 09.06.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (5,03 MB)

2.
Antimikrobno delovanje granatnega jabolka in asimine
Jerneja Babič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je zajemala preučevanje inhibitornih lastnosti ekstraktov zmletih koščic asimine (Asimina triloba) ter granatnega jabolka (Punica granatum L) na rast različnih mikrobnih kultur. Pripravili smo različne ekstrakte ter preizkušali njihov inhibitorni vpliv na rast različnih mikroorganizmov kot so: Escherichia coli, Pseudomonas fluorescens, Pseudomonas aeruginosa, Staphylococcus aureus, Bacillus cereus, Streptococcus pyogenes, Saccharomyces cerevisiae, Streptomyces platensis, Candida albicans, Aspergillus flavus, Aspergillus brasiliensis, Aspergillus niger, Aspergillus fumigatus, Penicillium cyclopium in Trichoderma viride. V ekstraktih zmletih koščic asimine smo določili tudi vsebnost totalnih fenolov, proantocianidinov ter njihovo antioksidativno aktivnost. Inhibitorno učinkovitost vzorcev smo proučevali z dvema metodama: z disk difuzijsko metodo ter dilucijsko metodo v bujonu. Z disk difuzijsko metodo smo proučili kateri vzorci izkazujejo inhibitorne lastnosti. Vzorce, ki so izkazali inhibitorne lastnosti, smo nato analizirali še z dilucijsko metodo v bujonu. Za to metodo smo uporabili sledeče mikrobne kulture: E. coli, P. fluorescens, P. aeruginosa, S. aureus, B. cereus, S. pyogenes in C. albicans. Tako smo določili minimalno inhibitorno koncentracijo ekstrakta ter stopnjo inhibicije rasti mikrobnih kultur po določeni inkubacijski dobi. Rezultati raziskovalnega dela so pokazali, da ekstrakti zmletih koščic asimine ne izkazujejo dobrih inhibitornih lastnosti. Z dilucijsko metodo smo ugotovili, da vsi testirani ekstrakti granatnega jabolka delujejo inhibitorno na rast vseh testiranih mikroorganizmov. Kot najboljši inhibitor rasti izbranih mikrobnih kultur se je izkazal liofiliziran vodni ekstrakt liofiliziranih lupin granatnega jabolka, ki je uspešno zaviral rast 5 različnih mikrobnih kultur (B. cereus, E. coli, P. fluorescens, P. aeruginosa in S. pyogenes). Najnižjo stopnjo inhibicije rasti pa smo določili za C. albicans.
Ključne besede: asimina, granatno jabolko, inhibicija, dilucijska metoda, MIC, stopnja inhibicije
Objavljeno: 10.05.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

3.
Določanje antimikrobne učinkovitosti granatnega jabolka
Tina Zorec, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil določevanje antimikrobne učinkovitosti posameznih delov granatnega jabolka. Proučevali smo antimikrobno učinkovitost vzorcev iz različnih delov sadeža. Kot vzorce smo uporabili sveži sok, s Soxhletovo ekstrakcijo smo pripravili etanolna ekstrakta lupin in zrn, prav tako smo pripravili vodna ekstrakta lupin in zrn. Vzorce smo tudi liofilizirali in izvedli ekstrakcije iz liofiliziranih delov granatnega jabolka; vodna ekstrakta iz liofiliziranih lupin in liofiliziranih zrn ter etanolna ekstrakta liofiliziranih lupin in liofiliziranih zrn. Pridobljene ekstrakte iz svežih lupin in zrn ter iz liofiliziranih lupin in zrn smo liofilizirali z namenom koncentriranja dobljenih ekstraktov. Liofilizirali smo tudi sveži sok iz granatnega jabolka. Antimikrobno delovanje ekstraktov granatnega jabolka smo proučevali z disk difuzijsko metodo. Proučevali smo vpliv različnih ekstraktov, pridobljenih iz granatnega jabolka, na rast Escherishia coli, Pseudomonas fluorescens, Pseudomonas aeruginosa, Bacillus cereus, Aspergillus brasiliensis, Candida albicans. Najboljše inhibitorne lastnosti na rast E. coli izkazuje EtOH ekstrakt lupin. Pri koncentraciji E. coli 106 CFU/mL doseže premer inhibicije rasti mikroorganizma 18 mm. Največji premer inhibicije rasti P. fluorescens smo izmerili pri H2O ekstraktu zrn, ki je pri koncentraciji mikroorganizma 107 CFU/mL znašal 24 mm. Najboljše inhibitorne lastnosti na rast P. aeruginosa pri koncentraciji mikroorganizma 106 CFU/mL izkazuje H2O ekstrakt lupin, 16 mm. Na rast B. cereus izkazuje najboljšo antimikrobno aktivnost EtOH ekstrakt liofiliziranih lupin (23 mm) pri koncentraciji mikroorganizma 106 CFU/mL. Rast S. aureus najbolj zavira EtOH ekstrakt liofiliziranih lupin, saj pri koncentraciji mikroorganizma 105 CFU/mL znaša cona inhibicije rasti 19 mm. Prav pri nobenem testnem vzorcu granatnega jabolka ni bilo zaznati inhibitornega učinka na rast gliv. Visoke stopnje inhibicije bakterijskih kultur smo opazili pri EtOH ekstraktu lupin, H2O ekstraktu liofiliziranih lupin in liofiliziranemu H2O ekstrakt liofiliziranih lupin. Najslabše inhibitorne učinke na izbrane testne mikroorganizme izkazujeta H2O ekstrakt liofiliziranih zrn in liofilizirani H2O ekstrakti liofiliziranih zrn. Največ testiranih vzorcev granatnega jabolka je izkazovalo inhibitoren učinek na rast B. cereus, najmanj pa na rast P. aeruginosa.
Ključne besede: Granatno jabolko, antimikrobno delovanje, disk difuzijska metoda, mikrobi, inhibicija
Objavljeno: 12.10.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

4.
Uporaba učinkovin iz izbranih vrst sadja v biomedicinske namene
Nika Kučuk, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali pozitivne učinke učinkovin iz vzorcev, pridobljenih iz različnih delov šestih izbranih vrst sadja (granatno jabolko, mango, avokado, asimina, slive in češnje). Vzorce ekstraktov smo pridobili s pomočjo superkritične ekstrakcije, nekatere vzorce pa smo pridobili z liofilizacijo določenih delov sadežev. S pomočjo spektrofotometričnih metod smo določili vsebnost skupnih fenolov in proantocianidinov v vzorcih ter njihovo antioksidativno aktivnost. S pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo smo še določili vsebnost osmih izbranih fenolnih spojin. Določevanje antimikrobne učinkovitosti vzorcev smo proučevali z dvema različnima metodama. Najprej smo z disk difuzijsko metodo preverili potencialne inhibitorne lastnosti na 15 različnih mikroorganizmih, in sicer na 7 bakterijah in 8 glivah. Pri tem smo na podlagi velikosti cone inhibicije določili, kako učinkovita je bila inhibicija. Sledila je kvantitativna analiza z mikrodilucijsko metodo v bujonu za tiste ekstrahirane vzorce, ki so z disk difuzijsko metodo pokazali najboljše inhibitorne lastnosti. Le-to smo izvedli na izbranih Gram pozitivnih bakterijah Bacillus cereus, Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes, na Gram negativnih bakterijah Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa in Pseudomonas fluorescens ter na kvasovki Candida albicans. S to metodo smo določevali minimalno inhibitorno koncentracijo izmed petih različnih testiranih koncentracij vzorcev in stopnjo inhibicije rasti posameznega mikroorganizma po določenem času. Rezultati so pri tem pokazali, da je vsebnost učinkovin, predvsem fenolnih spojin, v neužitnih ostankih sadežev, torej v olupkih in semenih, v večini primerov večja kot v mesu sadeža. Antibakterijske lastnosti je izkazovalo 11 izmed 14 testiranih vzorcev, antiglivne pa le 4 vzorci. Rezultati z mikrodilucijsko metodo so pokazali, da so na testirane vzorce bile najbolj občutljive bakterije P. aeruginosa, B. cereus, S. aureus in E. coli.
Ključne besede: polifenoli, antimikrobna aktivnost, inhibicija, MIC, LC-MS/MS, ostanki sadežev
Objavljeno: 09.10.2020; Ogledov: 146; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

5.
Priprava poroznih biomaterialov
Laura Gruškovnjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Tkivo v človeškem telesu se lahko zaradi različnih poškodb, nesreč ali bolezni poškoduje, zato se vsak dan opravi veliko število operacijskih posegov s katerimi se to tkivo popravi oziroma nadomesti. Do nedavnega je večina teh posegov obsegala presaditev tkiv ali celotnih organov, v zadnjem desetletju pa se vse več uporabljajo biološki nadomestki, imenovani biomateriali oziroma celična ogrodja. Njihova prednost je v tem, da so biorazgradljivi, torej se po dokončani funkciji v telesu sami razgradijo in ni potrebno ponovno posegati v pacientovo telo. Prav tako pa se za celična ogrodja zahteva visoka poroznost in povezanost por s katerimi se spodbudi rast novih tkiv. Pri regeneraciji kostnega tkiva se največkrat kot biomateriali uporabljajo polisaharidi, ki imajo vrsto koristnih lastnosti predvsem biokompatibilnost in bioaktivnost. V okviru diplomske naloge smo s postopkom sušenja z zamrzovanjem pripravili različne biomateriale. Kot polisaharide smo uporabili natrijev alginat, hitozan, guar, ksantan, dekstran in karboksimetil hitozan. Uspešno sintetiziranim biomaterialom smo določili poroznost in proučili nabrekanje v fosfatnem pufru. S pomočjo elektronskega vrstičnega mikroskopa smo posneli pore v notranjosti materiala in s pomočjo FTIR analize dokazali vsebnost vseh komponent v končnem celičnem ogrodju. Kontaktne kote biomaterialov smo izračunali s pomočjo računalniškega programa Image J. S tem smo dobili podatek o hidrofobnosti oziroma hidrofilnosti biomateriala. Prav tako smo biomaterialom dodali naravno komponento, ki se nahaja v človeških kosteh, hidroksiapatit, in preučili njegov vpliv na lastnosti prvotnih celičnih ogrodij. Ker pa je zrela kost sestavljena iz dveh tkiv, mehkejše in trdnejše, smo s pomočjo superkritičnega ogljikovega dioksida pripravili biomaterial iz sintetičnega biorazgradljivega poliestra polikaprolaktona. To ogrodje je zaradi drugačne priprave trdnejše, a manj porozno. Skupaj z mehkejšim ogrodjem pripravljenim z liofilizacijo, ki je posledično zaradi namakanja v kalcijevem kloridu bolj porozno, tvorita večslojni biomaterial za aplikacije kostnega inženiringa.
Ključne besede: polisaharidi, polikaprolakton, porozni biomateriali, hidroksiapatit, liofilizacija, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 202; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

6.
Razvoj poroznih biorazgradljivih struktur za biomedicinske aplikacije
Anja Raner, 2020, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrske naloge smo pripravili in analizirali dve vrsti poroznih biorazgradljivih materialov namenjenih za biomedicinske aplikacije. Sintetizirali smo hidrogel na osnovi alginata in guar gumija, kateremu smo dodali aktivno učinkovino kloksacilin, ki smo jo v material inkorporirali v obliki mikrosfer in z neposrednim dispergiranjem v zmes hidrogela. Vzorce smo analizirali s FTIR spektroskopijo in proučili karakteristike nabrekanja pri različnih pH vrednostih ter primerjali nabrekanje osnovnega hidrogela in hidrogela z mikrosferami. Pri tem smo ugotovili, da je razmerje nabrekanja osnovnega hidrogela višje od razmerja nabrekanja hidrogela z mikrosferami. S pomočjo merjenja kontaktnega kota s programom ImageJ, smo materialom določili hidrofilen značaj. Proučili smo tudi morfologijo vzorcev z uporabo okoljske vrstične elektronske mikroskopije (ESEM) analize in določili stopnjo poroznosti, katera je bila v primeru hidrogela z mikrosferami, višja v primerjavi z osnovnim hidrogelom. Antimikrobni učinek učinkovine kloksacilina v hidrogelu smo proučili na bakterijah E. coli in S. aureus. Tako v primeru hidrogela z dispergiranim antibiotikom, kot v primeru hidrogela z mikrosferami, smo opazili cono inhibicije rasti obeh testnih mikroorganizmov, s čemer smo dokazali antimikrobno učinkovitost hidrogelov. Posebej smo se posvetili analizi sproščanja aktivne učinkovine iz hidrogelov, kinetiko sproščanja pa smo primerjali s Korsmeyer-Peppasovim matematičnim modelom in na podlagi izračunanih kinetičnih parametrov ugotovili, da kloksacilin difundira iz hidrogelov po principu ne-Fickove oz. anomalne difuzije. Druga vrsta materiala za biomedicinske aplikacije so trdna celična ogrodja, ki smo jih sintetizirali na osnovi polikaprolaktona, celuloze in hidroksiapatita na različne načine. V sintetizirane materiale smo vključili še 1 ut. % aktivne učinkovine kloksacilin. Ogrodja smo izdelali z uporabo tehnike penjenja plina v superkritičnem CO2. Vzorce smo analizirali s pomočjo FTIR spektroskopije in jim določili hidrofoben značaj s pomočjo izrisa kontaktnega kota z uporabo programa ImageJ. Primerjali smo talilne temperature, talilne entalpije in kristaliničnost za vse 4 različne načine sinteze ogrodij s pomočjo DSC analize. Tako kot v primeru hidrogelov, smo tudi trdnim celičnim ogrodjem določili stopnjo poroznosti ter analizirali njihovo morfologijo z uporabo ESEM. Ugotovili smo, da ima najvišjo stopnjo poroznosti ogrodje, ki ga sestavlja 70 ut. % PCL in 30 ut. % celuloze. Glede na štiri razvite vrste ogrodij smo določili odstotek sproščanja aktivne učinkovine, pri čemer se je v primeru dveh ogrodij v 14 dneh sprostilo 100 % aktivne učinkovine, v primeru drugih dveh pa manj kot 50 %. Vsako izmed metod sinteze smo nato primerjali z matematičnim modelom ničelnega reda, prvega reda in Higuchijevim modelom ter določili največje ujemanje z enim izmed njih in s tem kinetiko sproščanja kloksacilina iz ogrodij.
Ključne besede: hidrogel, trdna celična ogrodja, superkritični CO2, kloksacilin, polisaharidi
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (5,67 MB)

7.
Stabilnost cinkovega oksida v gelskih strukturah in njegovo antibakterijsko delovanje
Sara Karlovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila sinteza antimikrobnih gelskih struktur, ki bi se lahko uporabljale v medicini za oskrbo in celjenje ran. Uporabili smo polisaharidne materiale, saj so ne toksični, biorazgradljivi in v naravi prisotni v velikih količinah. Med sintezo smo gelskim strukturam dodali nanodelce cinkovega oksida n(ZnO), saj delujejo antimikrobno. Gelske strukture smo ustrezno karakterizirali z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR), z vrstičnim elektronskim mikroskopom (ESEM), merjenjem kontaktnih kotov, vezave tekočine ter antimikrobne teste s pomočjo disk difuzne metode. Gelske strukture z različnimi deleži ZnO smo izpostavili bakterijam Escherichia coli in Staphylococcus aureus z namenom določitve njihovega antibakterijskega delovanja. Ugotovili smo, da imajo liofilizirane gelske strukture visoko stopnjo poroznosti, so hidrofilne, dobro vežejo puferske tekočine ter so v primeru kovalentnega vezanega n(ZnO) tudi antimikrobne. Za antibakterijsko delovanje je pomembna interakcija med karboksimetil skupino in Zn, ki stabilizira ujetje nanodelcev v gelski strukturi.
Ključne besede: cinkov oksid, gelske strukture, antibakterijsko delovanje, FTIR, ESEM
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 134; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

8.
Stabilnost lakaze v SC CO2
Mihaela Švec, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema študijo stabilnosti encima lakaze v neraztopljeni obliki (praškasti obliki) in raztopljenega v pufru v superkritičnem ogljikovem dioksidu (SC CO2). Pri tem smo uporabljali šaržni reaktor, v katerem je bil encim izpostavljen SC CO2 pri različnih pogojih. Proučili smo kakšen vpliv ima izpostavitev obeh oblik lakaz v SC CO2 pri različnih temperaturah in tlakih. Ugotovili smo, da na stabilnost lakaze v SC CO2 vpliva tako tlak kot temperatura. Večji vpliv na preostalo aktivnost ima temperatura, saj smo pri višji temperaturi izpostavitve vzorcev v SC CO2 zasledili večji upad v preostali aktivnosti neglede na izbrani tlak. Izkazalo se je, da je lakaza v praškasti obliki bolj stabilna v SC CO2 kot lakaza raztopljena v pufru.
Ključne besede: Trametes versicolor, encim, lakaza, stabilnost lakaze, superkritični ogljikov dioksid, encimski aktivnostni test
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 137; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
Gojenje pleurotus ostreatus na različnih substratih iz odpadnega materiala
Monika Gobec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno gojenje Pleurotus ostreatus na različnih odpadnih substratih iz kmetijstva z namenom pridobitve visoko aktivnih encimov. Gojišča so bila zasnovana iz rastnega medija, pšeničnih otrobov ter izbranih substratov (slama, trava, bučke,kumare, breskev, marelica, hruška ter paprika). Po osmih dneh inkubacije smo s postopkom ekstrakcije pridobili ekstrakte encimov, ki smo jim določili koncentracijo (vsebnost) proteinov, aktivnost ter specifično aktivnost izbranih encimov celulaze, lakaze ter α- amilaze. Zanimal nas je razrast glive v posameznih vzorcih ter prirast/izguba biomase po osmih dneh gojenja.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 119; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

10.
Enkapsulacija antibiotikov v porozne polimerne strukture
Maja Gračner, 2020, diplomsko delo

Opis: Porozni polimerni materiali se čedalje bolj pojavljajo kot predmet preučevanja v različnih študijah, saj kažejo velik potencial pri nadzorovanem sproščanju zdravil in v drugih biomedicinskih aplikacijah. Predvsem se proučujejo lastnosti hidrogelov iz biorazgradljivih polimerov, ki so primerni za uporabo v človeškem organizmu. V diplomski nalogi smo poskusili razviti pH senzitivni porozni material, hidrogel iz biorazgradljivih polimerov za kontrolirano sproščanje antibiotikov. Sintetizirali smo dva različna hidrogela oz. polimerne mreže, ju posušili s pomočjo liofilizacije in proučevali njune lastnosti z različnimi metodami. Nastale polprepustne polimerne mreže (semi-IPN) smo pridobili iz hitozana in mešanice hitozana ter alginata (50:50) s polivinil pirolidonom (PVP) in glutaraldehidom. Vezi znotraj hidrogela smo okarakterizirali s pomočjo Fourierjeve infrardeče spektroskopije (FTIR). Porozna materiala s hitozanom ter s hitozanom/alginatom smo med sabo primerjali glede na površinsko morfologijo (ESEM analiza), kinetiko nabrekanja odvisno od pH, degradacijo in delež topnosti, kontaktni kot ter poroznost. V drugem koraku smo med sintezo hidrogelov homogeno dodali še aktivno učinkovino ciprofloksacin. Proučevali smo sproščanje antibiotika v odvisnosti od časa ter primerjali rezultate obeh hidrogelov. Liofilizirani hidrogeli z visoko poroznostjo so pokazali velik vpliv pH na lastnosti nabrekanja, nizki kontaktni koti pa na hidrofilno naravo hidrogelov. Rezultati so v kislih pogojih pokazali povečan delež nabrekanja, kar lahko pripišemo protonaciji primarne amino skupine hitozana in karboksilne skupine alginata. Pri sproščanju smo najboljše pogoje zaznali pri pH 1,5, kjer se je sprostilo okrog 55 % ciprofloksacina v 2 urah. Liofilizirani hidrogeli iz hitozana/alginata so pokazali malce boljše rezultate pri sproščanju, vendar bi v prihodnosti oba lahko služila kot potencialna kandidata za dostavo aktivnih učinkovin v kislih pogojih.
Ključne besede: hidrogel, pH-senzitiven, liofilizacija, hitozan, alginat
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici