| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 75
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Funkcionalizirani magnetni nanodelci za odstranjevanje težkih kovin iz odpadnih vod
Rok Pučnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje površinskih in podzemnih vod s težkimi kovinami postaja svetovni problem, prav zaradi njihovih negativnih učinkov na številne ekosisteme. Za sanacijo kontaminiranih vod se uporabljajo številne separacijske metode, med katerimi spada tudi adsorpcija na različne materiale. Magnetni nanodelci imajo poleg odličnih adsorpcijskih kapacitet tudi magnetne lastnosti, ki se lahko izkoriščajo tako pri adsorpcijskem mehanizmu kot pri končni separaciji delcev iz raztopin. V tem diplomskem delu smo proučevali vpliv zunanjega izmeničnega magnetnega polja na adsorpcijo Cr(VI) iz vodne raztopine z uporabo magnetnih nanodelcev. Pri tem smo uporabljali maghemitne magnetne nanodelce, sintetizirane po koprecipitacijskem postopku, katere smo z mikroemulzijsko metodo funkcionalizirali s hitozanom. Rezultati so pokazali, da je učinkovitost adsorpcije, s 30 mg adsorbenta, bila večja ob prisotnosti zunanjega magnetnega polja (60,39 %) kot v odsotnosti magnetnega polja (41,50 %). Največji adsorpcijski učinek (94,21 %) pa je bil dosežen z uporabo 50 mg magnetnih nanodelcev ob prisotnosti zunanjega magnetnega polja. Raziskovali smo tudi vpliv jakosti generiranega magnetnega polja na učinkovitost odstranjevanja Cr(VI) iz vodne raztopine z uporabo hitozanskih magnetnih nanodelcev. Frekvenco električnega toka po vodniku smo nastavili na 50, 100 in 200 mHz, amplituda pa je bila konstantna (11 000,00 Vpp). 78,73 % učinkovitost je bila dosežena pri 200 mHz, 88,24 % pri 50 mHz in največja 94,21 % pri 100 mHz električnem toku.
Keywords: Krom(VI), odpadne vode, adsorpcija, hitozanski magnetni nanodelci, izmenično magnetno polje.
Published: 22.09.2021; Views: 5; Downloads: 2
.pdf Full text (3,01 MB)

2.
Vpliv transglutaminaze na organoleptične in druge lastnosti jogurta
Andreja Bežan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva mikrobne transglutaminaze (MTGaze) na organoleptične in druge lastnosti jogurta pri različnih koncentracijah dodane MTGaze in različnih časih staranja vzorcev ter vpliv prisotnosti laktoze v mleku. Živilsko-predelovalna industrija se namreč v zadnjih desetletjih močno razvija. Povečuje se povpraševanje potrošnikov po mlečnih proizvodih. Njihove teksturne lastnosti so eden glavnih vidikov, ali potrošniki želijo kupiti izdelek ali ne. Prav to je glavni razlog naše študije. V diplomski nalogi smo ocenili učinek dodajanja MTGaze na nekatere lastnosti jogurta, kot so pH, koncentracija mlečnokislinskih bakterij, sinereza, viskoznost in gostota. To smo proučili s šestimi različnimi laboratorijskimi metodami. Ugotovili smo, da dodajanje MTGaze v jogurt izboljšala določene fizikalne lastnosti jogurta, zlasti teksturo, ki je bila bolj čvrsta in mehka. Vpliva na konsistenco jogurta. Jogurt z MTGaze ima manj intenziven vonj po sirotki, kar pritegne več kupcev v nakup izdelka. Rezultati kažejo, da prisotnost encima poveča tudi viskoznost vzorca jogurta in vpliva na sposobnost zadrževanja vode ter na celotno količino mlečnokislinskih bakterij. Pri določenih lastnostih, zlasti viskoznosti in količini mlečnokislinskih bakterij, ima velik vpliv vsebnost laktoze. Prav tako ne smemo zanemariti, da se lastnosti jogurta s staranjem spreminjajo.
Keywords: Mikrobna transglutaminaza, jogurt, tekstura, mlečnokislinske bakterije, sinereza, laktoza
Published: 08.09.2021; Views: 86; Downloads: 12
.pdf Full text (4,93 MB)

3.
Stabilnost lizocima pri ekstremnih pogojih
Lucija Dolinšek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo preučevali vpliv SC CO2 na aktivnost prostega in imobiliziranega encima lizocim ob spreminjanju različnih parametrov, kot so tlak, temperatura in čas izpostavitve. Za primerjavo smo proučili tudi vpliv temperature in časa izpostavitve na stabilnost obeh oblik encima pri atmosferskem tlaku. Analizirali smo prosti in imobilizirani encim brez nosilca v obliki CLEAs. Namen diplomske naloge je bilo določiti optimalne pogoje za izpostavitev prostega encima in CLEAs v SC CO2 z morebitno hiperaktivacijo encima. Koncentracijo celokupnih proteinov smo določili z Bradfordovo metodo. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo prostemu in imobiliziranemu encimu določili prisotnost celokupnih proteinov in aktivnost lizocima. Delež vode v vzorcih smo proučevali s pomočjo tehtanja mikrocentifugirk z vzorcem, in sicer pred in po izpostavitvi v SC CO2. Rezultati prikazujejo ugoden vpliv SC CO2 na aktivnost prostega in imobiliziranega encima, saj se je aktivnost obeh encimov po izpostavitvi v SC CO2 zvišala. Ugotovili smo, da je imobiliziran encim bolj stabilen kot prosti encim, kar se še posebej vidi pri ekstremnih pogojih (višja temperatura in tlak izpostavitve) in daljšem času izpostavitve v SC CO2. Z višanjem temperature in tlaka izpostavitve je prišlo do upada deleža vode v CLEAs.
Keywords: lizocim, superkritični ogljikov dioksid, zamreženi encimski skupki, aktivnost in stabilnost lizocima
Published: 26.07.2021; Views: 246; Downloads: 60
.pdf Full text (2,22 MB)

4.
Zamreženje encimov iz gobe Pleurotus ostreatus
Mihaela Taljan, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je opisano gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na gojiščih različne sestave. Gojišča so bila sestavljena iz mešanice pšeničnih otrobov in odpadnih materialov. Spremljali smo prirast glive, glede na različne sestave gojišča. Tako smo ugotovili, da je najugodnejše gojišče za rast glive P. ostreatus, tisto, ki je sestavljeno iz pšeničnih otrobov in slame. Po 8. dneh gojenja P. ostreatus na različnih gojiščih smo ekstrahirali encime iz glivnega micelija P. ostreatus. V pridobljenih encimskih ekstraktih smo določili koncentracijo proteinov, aktivnosti in specifične aktivnosti encimov celulaze, lakaze in α-amilaze. Ugotovili smo, da je za proizvodnjo teh encimov iz glive P. ostreatus, najugodnejši substrat sestavljen iz pšeničnih otrobov in hruške. Magistrsko delo prav tako opisuje imobilizacijo dobljenih encimov v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Imobilizacijo v obliki m CLEAs smo izvedli na predhodno sintetizirane magnetne nanodelce prevlečene s hitozanom (H) ali dekstranom (CMD). CLEAs in mCLEAs smo določili učinkovitost imobilizacije in preostalo specifično aktivnost. Ugotovili smo, da sta encima celulaza in lakaza bila uspešno imobilizirana v obliki CMD-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz encimskega ekstrakta, katerega gojišče je bilo sestavljeno iz pšeničnih otrobov in trave. Imobilizacija α-amilaze pa je bila najuspešnejša v primeru sinteze H-mCLEAs, ki smo jih pripravili iz istega encimskega ekstrakta. Prav tako smo izvedli študijo stabilnosti CLEAs in mCLEAs pri 4 °C. Po 2 tednih skladiščenja pri 4 °C smo določili še preostalo specifično aktivnost CLEAs in mCLEAs. Preostala specifična aktivnost imobiliziranih encimov se je po 2. tednih skladiščenja zmanjša, kar pomeni, da je stabilnost le teh upadla.
Keywords: Pleurotus ostreatus, celulaza, lakaza, α-amilaza, CLEAs, mCLEAs, preostala specifična aktivnost
Published: 09.06.2021; Views: 166; Downloads: 37
.pdf Full text (5,03 MB)

5.
Antimikrobno delovanje granatnega jabolka in asimine
Jerneja Babič, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga je zajemala preučevanje inhibitornih lastnosti ekstraktov zmletih koščic asimine (Asimina triloba) ter granatnega jabolka (Punica granatum L) na rast različnih mikrobnih kultur. Pripravili smo različne ekstrakte ter preizkušali njihov inhibitorni vpliv na rast različnih mikroorganizmov kot so: Escherichia coli, Pseudomonas fluorescens, Pseudomonas aeruginosa, Staphylococcus aureus, Bacillus cereus, Streptococcus pyogenes, Saccharomyces cerevisiae, Streptomyces platensis, Candida albicans, Aspergillus flavus, Aspergillus brasiliensis, Aspergillus niger, Aspergillus fumigatus, Penicillium cyclopium in Trichoderma viride. V ekstraktih zmletih koščic asimine smo določili tudi vsebnost totalnih fenolov, proantocianidinov ter njihovo antioksidativno aktivnost. Inhibitorno učinkovitost vzorcev smo proučevali z dvema metodama: z disk difuzijsko metodo ter dilucijsko metodo v bujonu. Z disk difuzijsko metodo smo proučili kateri vzorci izkazujejo inhibitorne lastnosti. Vzorce, ki so izkazali inhibitorne lastnosti, smo nato analizirali še z dilucijsko metodo v bujonu. Za to metodo smo uporabili sledeče mikrobne kulture: E. coli, P. fluorescens, P. aeruginosa, S. aureus, B. cereus, S. pyogenes in C. albicans. Tako smo določili minimalno inhibitorno koncentracijo ekstrakta ter stopnjo inhibicije rasti mikrobnih kultur po določeni inkubacijski dobi. Rezultati raziskovalnega dela so pokazali, da ekstrakti zmletih koščic asimine ne izkazujejo dobrih inhibitornih lastnosti. Z dilucijsko metodo smo ugotovili, da vsi testirani ekstrakti granatnega jabolka delujejo inhibitorno na rast vseh testiranih mikroorganizmov. Kot najboljši inhibitor rasti izbranih mikrobnih kultur se je izkazal liofiliziran vodni ekstrakt liofiliziranih lupin granatnega jabolka, ki je uspešno zaviral rast 5 različnih mikrobnih kultur (B. cereus, E. coli, P. fluorescens, P. aeruginosa in S. pyogenes). Najnižjo stopnjo inhibicije rasti pa smo določili za C. albicans.
Keywords: asimina, granatno jabolko, inhibicija, dilucijska metoda, MIC, stopnja inhibicije
Published: 10.05.2021; Views: 225; Downloads: 34
.pdf Full text (4,99 MB)

6.
Določanje antimikrobne učinkovitosti granatnega jabolka
Tina Zorec, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil določevanje antimikrobne učinkovitosti posameznih delov granatnega jabolka. Proučevali smo antimikrobno učinkovitost vzorcev iz različnih delov sadeža. Kot vzorce smo uporabili sveži sok, s Soxhletovo ekstrakcijo smo pripravili etanolna ekstrakta lupin in zrn, prav tako smo pripravili vodna ekstrakta lupin in zrn. Vzorce smo tudi liofilizirali in izvedli ekstrakcije iz liofiliziranih delov granatnega jabolka; vodna ekstrakta iz liofiliziranih lupin in liofiliziranih zrn ter etanolna ekstrakta liofiliziranih lupin in liofiliziranih zrn. Pridobljene ekstrakte iz svežih lupin in zrn ter iz liofiliziranih lupin in zrn smo liofilizirali z namenom koncentriranja dobljenih ekstraktov. Liofilizirali smo tudi sveži sok iz granatnega jabolka. Antimikrobno delovanje ekstraktov granatnega jabolka smo proučevali z disk difuzijsko metodo. Proučevali smo vpliv različnih ekstraktov, pridobljenih iz granatnega jabolka, na rast Escherishia coli, Pseudomonas fluorescens, Pseudomonas aeruginosa, Bacillus cereus, Aspergillus brasiliensis, Candida albicans. Najboljše inhibitorne lastnosti na rast E. coli izkazuje EtOH ekstrakt lupin. Pri koncentraciji E. coli 106 CFU/mL doseže premer inhibicije rasti mikroorganizma 18 mm. Največji premer inhibicije rasti P. fluorescens smo izmerili pri H2O ekstraktu zrn, ki je pri koncentraciji mikroorganizma 107 CFU/mL znašal 24 mm. Najboljše inhibitorne lastnosti na rast P. aeruginosa pri koncentraciji mikroorganizma 106 CFU/mL izkazuje H2O ekstrakt lupin, 16 mm. Na rast B. cereus izkazuje najboljšo antimikrobno aktivnost EtOH ekstrakt liofiliziranih lupin (23 mm) pri koncentraciji mikroorganizma 106 CFU/mL. Rast S. aureus najbolj zavira EtOH ekstrakt liofiliziranih lupin, saj pri koncentraciji mikroorganizma 105 CFU/mL znaša cona inhibicije rasti 19 mm. Prav pri nobenem testnem vzorcu granatnega jabolka ni bilo zaznati inhibitornega učinka na rast gliv. Visoke stopnje inhibicije bakterijskih kultur smo opazili pri EtOH ekstraktu lupin, H2O ekstraktu liofiliziranih lupin in liofiliziranemu H2O ekstrakt liofiliziranih lupin. Najslabše inhibitorne učinke na izbrane testne mikroorganizme izkazujeta H2O ekstrakt liofiliziranih zrn in liofilizirani H2O ekstrakti liofiliziranih zrn. Največ testiranih vzorcev granatnega jabolka je izkazovalo inhibitoren učinek na rast B. cereus, najmanj pa na rast P. aeruginosa.
Keywords: Granatno jabolko, antimikrobno delovanje, disk difuzijska metoda, mikrobi, inhibicija
Published: 12.10.2020; Views: 290; Downloads: 56
.pdf Full text (3,91 MB)

7.
Uporaba učinkovin iz izbranih vrst sadja v biomedicinske namene
Nika Kučuk, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo proučevali pozitivne učinke učinkovin iz vzorcev, pridobljenih iz različnih delov šestih izbranih vrst sadja (granatno jabolko, mango, avokado, asimina, slive in češnje). Vzorce ekstraktov smo pridobili s pomočjo superkritične ekstrakcije, nekatere vzorce pa smo pridobili z liofilizacijo določenih delov sadežev. S pomočjo spektrofotometričnih metod smo določili vsebnost skupnih fenolov in proantocianidinov v vzorcih ter njihovo antioksidativno aktivnost. S pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo smo še določili vsebnost osmih izbranih fenolnih spojin. Določevanje antimikrobne učinkovitosti vzorcev smo proučevali z dvema različnima metodama. Najprej smo z disk difuzijsko metodo preverili potencialne inhibitorne lastnosti na 15 različnih mikroorganizmih, in sicer na 7 bakterijah in 8 glivah. Pri tem smo na podlagi velikosti cone inhibicije določili, kako učinkovita je bila inhibicija. Sledila je kvantitativna analiza z mikrodilucijsko metodo v bujonu za tiste ekstrahirane vzorce, ki so z disk difuzijsko metodo pokazali najboljše inhibitorne lastnosti. Le-to smo izvedli na izbranih Gram pozitivnih bakterijah Bacillus cereus, Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes, na Gram negativnih bakterijah Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa in Pseudomonas fluorescens ter na kvasovki Candida albicans. S to metodo smo določevali minimalno inhibitorno koncentracijo izmed petih različnih testiranih koncentracij vzorcev in stopnjo inhibicije rasti posameznega mikroorganizma po določenem času. Rezultati so pri tem pokazali, da je vsebnost učinkovin, predvsem fenolnih spojin, v neužitnih ostankih sadežev, torej v olupkih in semenih, v večini primerov večja kot v mesu sadeža. Antibakterijske lastnosti je izkazovalo 11 izmed 14 testiranih vzorcev, antiglivne pa le 4 vzorci. Rezultati z mikrodilucijsko metodo so pokazali, da so na testirane vzorce bile najbolj občutljive bakterije P. aeruginosa, B. cereus, S. aureus in E. coli.
Keywords: polifenoli, antimikrobna aktivnost, inhibicija, MIC, LC-MS/MS, ostanki sadežev
Published: 09.10.2020; Views: 187; Downloads: 112
.pdf Full text (3,94 MB)

8.
Priprava poroznih biomaterialov
Laura Gruškovnjak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Tkivo v človeškem telesu se lahko zaradi različnih poškodb, nesreč ali bolezni poškoduje, zato se vsak dan opravi veliko število operacijskih posegov s katerimi se to tkivo popravi oziroma nadomesti. Do nedavnega je večina teh posegov obsegala presaditev tkiv ali celotnih organov, v zadnjem desetletju pa se vse več uporabljajo biološki nadomestki, imenovani biomateriali oziroma celična ogrodja. Njihova prednost je v tem, da so biorazgradljivi, torej se po dokončani funkciji v telesu sami razgradijo in ni potrebno ponovno posegati v pacientovo telo. Prav tako pa se za celična ogrodja zahteva visoka poroznost in povezanost por s katerimi se spodbudi rast novih tkiv. Pri regeneraciji kostnega tkiva se največkrat kot biomateriali uporabljajo polisaharidi, ki imajo vrsto koristnih lastnosti predvsem biokompatibilnost in bioaktivnost. V okviru diplomske naloge smo s postopkom sušenja z zamrzovanjem pripravili različne biomateriale. Kot polisaharide smo uporabili natrijev alginat, hitozan, guar, ksantan, dekstran in karboksimetil hitozan. Uspešno sintetiziranim biomaterialom smo določili poroznost in proučili nabrekanje v fosfatnem pufru. S pomočjo elektronskega vrstičnega mikroskopa smo posneli pore v notranjosti materiala in s pomočjo FTIR analize dokazali vsebnost vseh komponent v končnem celičnem ogrodju. Kontaktne kote biomaterialov smo izračunali s pomočjo računalniškega programa Image J. S tem smo dobili podatek o hidrofobnosti oziroma hidrofilnosti biomateriala. Prav tako smo biomaterialom dodali naravno komponento, ki se nahaja v človeških kosteh, hidroksiapatit, in preučili njegov vpliv na lastnosti prvotnih celičnih ogrodij. Ker pa je zrela kost sestavljena iz dveh tkiv, mehkejše in trdnejše, smo s pomočjo superkritičnega ogljikovega dioksida pripravili biomaterial iz sintetičnega biorazgradljivega poliestra polikaprolaktona. To ogrodje je zaradi drugačne priprave trdnejše, a manj porozno. Skupaj z mehkejšim ogrodjem pripravljenim z liofilizacijo, ki je posledično zaradi namakanja v kalcijevem kloridu bolj porozno, tvorita večslojni biomaterial za aplikacije kostnega inženiringa.
Keywords: polisaharidi, polikaprolakton, porozni biomateriali, hidroksiapatit, liofilizacija, superkritični ogljikov dioksid
Published: 08.10.2020; Views: 265; Downloads: 53
.pdf Full text (4,09 MB)

9.
Razvoj poroznih biorazgradljivih struktur za biomedicinske aplikacije
Anja Raner, 2020, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrske naloge smo pripravili in analizirali dve vrsti poroznih biorazgradljivih materialov namenjenih za biomedicinske aplikacije. Sintetizirali smo hidrogel na osnovi alginata in guar gumija, kateremu smo dodali aktivno učinkovino kloksacilin, ki smo jo v material inkorporirali v obliki mikrosfer in z neposrednim dispergiranjem v zmes hidrogela. Vzorce smo analizirali s FTIR spektroskopijo in proučili karakteristike nabrekanja pri različnih pH vrednostih ter primerjali nabrekanje osnovnega hidrogela in hidrogela z mikrosferami. Pri tem smo ugotovili, da je razmerje nabrekanja osnovnega hidrogela višje od razmerja nabrekanja hidrogela z mikrosferami. S pomočjo merjenja kontaktnega kota s programom ImageJ, smo materialom določili hidrofilen značaj. Proučili smo tudi morfologijo vzorcev z uporabo okoljske vrstične elektronske mikroskopije (ESEM) analize in določili stopnjo poroznosti, katera je bila v primeru hidrogela z mikrosferami, višja v primerjavi z osnovnim hidrogelom. Antimikrobni učinek učinkovine kloksacilina v hidrogelu smo proučili na bakterijah E. coli in S. aureus. Tako v primeru hidrogela z dispergiranim antibiotikom, kot v primeru hidrogela z mikrosferami, smo opazili cono inhibicije rasti obeh testnih mikroorganizmov, s čemer smo dokazali antimikrobno učinkovitost hidrogelov. Posebej smo se posvetili analizi sproščanja aktivne učinkovine iz hidrogelov, kinetiko sproščanja pa smo primerjali s Korsmeyer-Peppasovim matematičnim modelom in na podlagi izračunanih kinetičnih parametrov ugotovili, da kloksacilin difundira iz hidrogelov po principu ne-Fickove oz. anomalne difuzije. Druga vrsta materiala za biomedicinske aplikacije so trdna celična ogrodja, ki smo jih sintetizirali na osnovi polikaprolaktona, celuloze in hidroksiapatita na različne načine. V sintetizirane materiale smo vključili še 1 ut. % aktivne učinkovine kloksacilin. Ogrodja smo izdelali z uporabo tehnike penjenja plina v superkritičnem CO2. Vzorce smo analizirali s pomočjo FTIR spektroskopije in jim določili hidrofoben značaj s pomočjo izrisa kontaktnega kota z uporabo programa ImageJ. Primerjali smo talilne temperature, talilne entalpije in kristaliničnost za vse 4 različne načine sinteze ogrodij s pomočjo DSC analize. Tako kot v primeru hidrogelov, smo tudi trdnim celičnim ogrodjem določili stopnjo poroznosti ter analizirali njihovo morfologijo z uporabo ESEM. Ugotovili smo, da ima najvišjo stopnjo poroznosti ogrodje, ki ga sestavlja 70 ut. % PCL in 30 ut. % celuloze. Glede na štiri razvite vrste ogrodij smo določili odstotek sproščanja aktivne učinkovine, pri čemer se je v primeru dveh ogrodij v 14 dneh sprostilo 100 % aktivne učinkovine, v primeru drugih dveh pa manj kot 50 %. Vsako izmed metod sinteze smo nato primerjali z matematičnim modelom ničelnega reda, prvega reda in Higuchijevim modelom ter določili največje ujemanje z enim izmed njih in s tem kinetiko sproščanja kloksacilina iz ogrodij.
Keywords: hidrogel, trdna celična ogrodja, superkritični CO2, kloksacilin, polisaharidi
Published: 08.10.2020; Views: 231; Downloads: 57
.pdf Full text (5,67 MB)

10.
Stabilnost cinkovega oksida v gelskih strukturah in njegovo antibakterijsko delovanje
Sara Karlovšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bila sinteza antimikrobnih gelskih struktur, ki bi se lahko uporabljale v medicini za oskrbo in celjenje ran. Uporabili smo polisaharidne materiale, saj so ne toksični, biorazgradljivi in v naravi prisotni v velikih količinah. Med sintezo smo gelskim strukturam dodali nanodelce cinkovega oksida n(ZnO), saj delujejo antimikrobno. Gelske strukture smo ustrezno karakterizirali z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR), z vrstičnim elektronskim mikroskopom (ESEM), merjenjem kontaktnih kotov, vezave tekočine ter antimikrobne teste s pomočjo disk difuzne metode. Gelske strukture z različnimi deleži ZnO smo izpostavili bakterijam Escherichia coli in Staphylococcus aureus z namenom določitve njihovega antibakterijskega delovanja. Ugotovili smo, da imajo liofilizirane gelske strukture visoko stopnjo poroznosti, so hidrofilne, dobro vežejo puferske tekočine ter so v primeru kovalentnega vezanega n(ZnO) tudi antimikrobne. Za antibakterijsko delovanje je pomembna interakcija med karboksimetil skupino in Zn, ki stabilizira ujetje nanodelcev v gelski strukturi.
Keywords: cinkov oksid, gelske strukture, antibakterijsko delovanje, FTIR, ESEM
Published: 08.10.2020; Views: 184; Downloads: 22
.pdf Full text (2,79 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica