| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice intelektualne lastnine kot vir konkurenčne prednosti podjetja
Ana Marija Čelig, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravo intelektualne lastnine vključuje sistem pravnih instrumentov, ki ureja način pridobitve pravic intelektualne lastnine in zaščito pred nepooblaščeno uporabo. Države sprejemajo zakone o zaščiti intelektualne lastnine iz dveh glavnih razlogov. Prvi razlog je pravno izraziti moralne in ekonomske pravice ustvarjalcev v njihovih stvaritvah ter urediti pravice javnosti pri dostopu do teh stvaritev. Drugi razlog je v vladni politiki, da spodbuja k ustvarjalnost, in razširjanje stvaritev intelektualne lastnine ter spodbuja k pošteni trgovini za zagotavljanje gospodarskega in družbenega razvoja. Lastništvo znamke spada na podrčje intelektualne lastnine, zato je upravičeno do pravnega varstva. Brez registracije blagovna znamka ne uživa zaščite, in je to najbolj vidljivo v primeru zlorabe registrirane blagovne znamke. To pomeni, da je lažja borba in večja možnost povrnitve škode, kdaj je blagovna znamka registrirana in je lažje ugotoviti razloge sodnega postopka. Ime, logotip, simbol, nalepka ali druge prepoznavne značilnosti izdelkov in / ali storitev, danih na trg, se lahko zaščitijo z blagovno znamko, ki je oblika pravnega varstva tržne identitete izdelkov in storitev. Je opisan kot izdelek z dodatnimi dimenzijami in značilnostmi, ki ga ločuje od drugih izdelkov, ki ustrezajo enakim potrebam, te razlike pa so lahko racionalne in oprijemljive, ter simbolne, čustvene in nematerialne. Konkurenca na trgu blagovnih znamk je velika in vlada prava vojna na trgu blagovnih znamk. To je le nekaj dejstev, s katerimi se lastniki blagovnih znamk spopadajo in so zanje zelo pomembni. Vse to je zelo zanimivo in zaradi tega sem se v tem magistrskem delu odločala predstaviti blagovno znamko in jo prikazati kot konkurenčno prednost podjetja. Podjetje Kraš je največje hrvaško podjetje, ki proizvaja slaščičarske izdelke in ima vodilni položaj kot proizvajalec v regiji ter ima več kot 120 veljavnih mednarodnih blagovnih znamk, registriranih pri WIPO (The World Intellectual Property Organization), več kot 180 veljavnih nacionalnih blagovnih znamk, ki so registrirane pri DZIV (Državni zavod za intelektualno vlasništvo), in na desetine nacionalnih blagovnih znamk, ki veljajo zunaj Republike Hrvaške. Glede na zelo široko paleto slaščičarskih izdelkov je odločitev za posamezno registracijo odvisna od tržne strategije upravljanja blagovne znamke, na katero se registracija nanaša, in tržnega potenciala izdelka. Primarna raziskava je bila v prispevku izvedena z namenom analize podjetja Kraš. Rezultati raziskave pa so pokazali, da je podjetje, ki ima svoje izdelke zaščitene z znamko, bolj konkurenčno zaradi večje prepoznavnosti in prodaje, in da je največja prednost registriranja izdelkov z blagovno znamko Kraš zmanjšanje možnosti posnemanja izdelkov konkurenčnih podjetij; da je najbolj znan izdelek Kraša Napolitanke in da je postopek registracije blagovne znamke Kraš zahteven, a dolgoročno donosen in podjetju zagotavlja tržni delež.
Ključne besede: intelektualna lastnina, konkurenčna prednost, blagovna znamka, trg
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 104; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

2.
Druga priložnost za podjetnika
Monika Kaučič, 2020, magistrsko delo

Opis: Podjetništvo je tvegan proces. Ustanavljanje podjetij, njihovi uspehi in neuspehi so del tržnega gospodarstva. V Evropi vsako leto cca. 200.000 podjetij doživi stečaj. Neuspeh podjetnika ne pomeni zanj konca ampak lahko pomeni začetek nečesa novega. Ko oseba doživi neuspeh in zapre svoje podjetje, ima možnost kadarkoli ustanoviti novo podjetje in začeti znova. To je druga priložnost za podjetnika. Javnost velikokrat stečaj povezuje z goljufijo in gleda nanj kot na kaznivo dejanje. V praksi pa je goljufivih podjetnikov le majhen odstotek. Ker pa mnenje družbe na ljudi močno vpliva, se nekateri podjetniki ne odločijo za drugo priložnost. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na to ali se podjetnik odloči ponovno ustanoviti podjetje ali ne. Diferenciacija med poštenimi in nepoštenimi oziroma goljufivimi podjetniki je ključnega pomena za drugo priložnost. Povzeli smo študije raziskovalcev o stečaju in drugi priložnosti na ravni Evropske unije in naredili primerjavo posameznih evropskih držav. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da lahko začnemo znova, kakšni so postopki, stroški, zakonodaja, kdo je vključen v postopek itn. Na kratko smo navedli tudi, kako na drugo priložnost gledajo v Združenih državah Amerike. Za podjetnike v stečaju bi morali biti na voljo dobri podporni sistemi, tako psihološki kot tudi poslovni. Za lažji drugi začetek je tako pomembna podpora družine in bljižnjih ter stik z ljudmi, ki so postopek stečaja že »preživeli« in imajo izkušnje, kakor tudi dobri pravni sistemi, da s čim manj obveznostmi podjetnik reši postopek zaprtja in lažje pristopi k drugi priložnosti. Ohranjanje podjetnikov v naši družbi je ključnega pomena za napredek, gospodarsko rast in razvoj ter uspešnost države.
Ključne besede: podjetnik, podjetje, ustanovitev, stečaj, zaprtje, druga priložnost
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 158; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (934,04 KB)

3.
Umetna inteligenca – trenutni in prihodnji izzivi bančništva
Jasmina Gergorec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uporaba orodij za umetno inteligenco se je v zadnjem času stopnjevala v vseh gospodarskih panogah, med drugim tudi zaradi naraščajočega obsega digitalnih podatkov in vse večje računalniške zmogljivosti. Umetna inteligenca spreminja vse vidike poslovanja, tudi v bančništvu. Banke si danes ne morejo več privoščiti dolge čakalne vrste in pogoste obiske njihovih poslovalnic. Potrebujejo preobrazbo, da bi lahko sledile pričakovanjem svojih strank. Poglobljeno in strojno učenje so izboljšale izkušnje s strankami. Umetna inteligenca vključuje obdelavo naravnega jezika, prepoznavanje govora in strojni vid. Na izbiro imamo več vrst tehnik, ene izmed teh so: nevronske mreže, genetski algoritem ali mehka logika. Motivi za uvajanje umetne inteligence v bančništvo so predvsem odpravljanje človeških napak, boljši regulativni nadzor, hitrejše prepoznavanje in obvladovanje tveganj, prepoznavanje goljufij, boljša finančna varnost, kar se odraža pri nižjih stroških poslovanja ter predstavlja konkurenčno prednost posamezne banke.
Ključne besede: Umetna inteligenca, bančništvo, chatbot, strojno učenje, obdelava naravnega jezika
Objavljeno: 30.11.2020; Ogledov: 305; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (620,32 KB)

4.
Novosti pravnega varstva v postopkih javnega naročanja v Sloveniji
Tjaša Žalig, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta je obravnavano pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ki predstavlja varnost za ponudnike in naročnike. Statistični podatki kažejo, da se število javnih naročil povečuje, hkrati pa se povečuje število zahtevkov za revizijo (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018), . Deleži javnih naročil v bruto domačem proizvodu (v nadaljevanju BDP) ter odhodki proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) in samoupravnih lokalnih skupnosti pa se zmanjšujejo v zadnjem letu. Leta 2017 so bili v primerjavi z letom 2016 manjši, če pa primerjamo leto 2017 in 2018, so bili leta 2017 večji (Ministrstvo za javno upravo, Statistično poročilo o javnih naročilih, oddanih v letu 2016, 2017, 2018). Ministrstvo za javno upravo je tako podalo predlog za spremembo in dopolnitev zakon Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19 v nadaljevanju ZPVPJN). Z novelo ZPVPJN C, ki je vstopila v veljavo lani decembra, naj bi se povečala neodvisnost Državne revizijske komisije (v nadaljevanju DKOM), povečala učinkovitost ter ureditev polnega sodnega varstva zoper odločitve DKOM. Poleg vseh zakonov o javnem naročanju, je za prakso pomembno, kako ravna v primeru kršitev zakonodaje DKOM. Tako so v delu diplomskega projekta predstavljeni trije izbrani primeri iznovejše prakse DKOM. V vseh primerih je bil uporabljen odprti postopek javnega naročanja, vendar je DKOM pri vsakem izbrala drugačno odločitev na podlagi okoliščin primera. Skozi primere lahko vidimo, kako dejansko poteka postopek pravnega varstva pri javnih naročilih. Največja novost novele C ZPVPJN predstavlja 39.a člen, ki ureja upravni spor. Posebnost tega je, da z upravnim sporom ne bo možno spremeniti ali razveljaviti odločitev DKOM, ampak se bo preverjala le njena legalnost.
Ključne besede: javno naročanje, pravno varstvo, Državna revizijska komisija, Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, sodno varstvo
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 335; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (583,45 KB)

5.
Novosti, ki jih prinaša GDPR na področju računovodenja
Nina Majer, 2020, diplomsko delo

Opis: Varstvo osebnih podatkov in spoštovanje zasebnega življenja sta pomembni temeljni človekovi pravici. Zaradi uporabe informacijske tehnologije svoje podatke večkrat razkrivamo tretjim osebam, pri tem pa ne pomislimo na njihovo zlorabo. Nova pravila o varstvu podatkov, ki krepijo pravice državljanov in poenostavljajo pravila za podjetja v digitalni dobi, so začela veljati maja 2018 s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Ta je prinesla spremembe v smislu večjega nadzora nad obdelavo posameznikovih osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov je splošno veljavna in neposredno zavezujoča za vse članice Evropske unije se pa znotraj uredbe najdejo določbe, ki jih je treba specifično urediti v nacionalnih zakonih. V diplomskem projektu bomo za lažje razumevanje uredbe najprej opredelili splošne pojme s področja varstva osebnih podatkov ter predstavili določbe, ki so bile določene v Zakonu o varstvu osebnih podatkov v povezavi s tistimi, ki jih je prinesla Splošna uredba o varstvu podatkov. V nadaljevanju se bomo osredotočili na računovodsko dejavnost, s poudarkom na obdelavi osebnih podatkov in presojo skladnosti z veljavno zakonodajo.
Ključne besede: Splošna uredba o varstvu podatkov, varstvo osebnih podatkov, računovodstvo, upravljavec, obdelovalec.
Objavljeno: 18.11.2020; Ogledov: 215; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
Zakonodaja EU na področju nadzora nad varnostjo živil
Nastja Novak, 2020, diplomsko delo

Opis: Uradni nadzori na področju varnosti živil so ena izmed strategij za preverjanje skladnosti izvedbe dejavnosti s predpisano zakonodajo na evropski in nacionalni ravni. Skozi zgodovino Evropske unije so se pojavljale posamezne situacije, ki so opozarjale na pomanjkljivosti praktičnih preverjanj glede ustreznosti hrane, torej zagotavljanje človekovemu zdravju neškodljive hrane. Zaradi takšnih primerov so se sprejeli zakonodajni akti, ki so zajemali še večje področje za zagotovitev varnih živil. Poleg tega so se ustanovile razne agencije, ki s svojim delom (t. j. analizami, zbiranjem informacij ipd.) vidno prispevajo k zagotavljanju varnosti živil. V prvem delu diplomskega projekta je kot uvod za predstavitev evropske in nacionalne zakonodaje za uradni nadzor nad varnostjo živil predstavljeno področje enotnega trga, politika varnosti potrošnikov in politika varnosti živil. Predstavljeni so tudi pristojni organi, ki prispevajo k učinkovitejšemu delovanju nadzora nad živili, in sicer Evropska agencija za varnost hrane, Generalni direktorat za varno in zdravo hrano (Directorate-General for Health and Food Safety), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Posamezne objave o neustreznosti posameznih živil so nujne s strani pristojnih organov in se objavljajo na uradnih spletnih straneh. V Sloveniji so se v zadnjih nekaj letih v medijih pogosto pojavljale novice o neustreznosti živil, kar je povzročilo kar nekaj kritik na delovanje pristojnih organov glede samega nadzora na tem področju. Glede na to smo želeli v diplomskem projektu predstaviti konkreten primer izvedbe postopka inšpekcijskega nadzora, ki poteka na nacionalni ravni. Ta je predstavljen in opisan v empiričnem delu. Gre za primer inšpekcijskega nadzora, ki je potekal v mesnici in je bil izveden v okviru Območnega urada Murska Sobota – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varnost živil. Na predstavljenem primeru je obrazložen sam potek inšpekcijskega pregleda obrata ter zakonodaja, ki je bila pri tem upoštevana.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, zakonodaja živil EU, UVHVVR, politika varnosti živil, varstvo potrošnikov
Objavljeno: 19.10.2020; Ogledov: 278; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU
Anja Kozar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU obravnava pravice delavcev zaposlenih v tujini. Temeljna svoboščina prostega pretoka oseb zagotavlja posameznikom neomejeno iskanje in sprejetje zaposlitve v kateri koli državi članici. Ta pravica omogoča tudi priključitev družinskih članov v izbrani državi. Zaposlitev v tujini ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, saj je potrebno poznati postopke prihoda v izbrano državo, svoje pravice in obveznosti, ki se nanašajo tako na iskalce zaposlitve kot na zaposlene. Vsem delavcem se zagotavlja enaka obravnava pri zaposlovanju ter izvajanju dela, ne glede na to, v kateri državi članici so zaposleni. Prepoved diskriminacije pri zaposlovanju zahteva enakopravno dodeljevanje vseh pravic in pomoči, tako finančnih kot nefinančnih, zaposlenim in njihovim družinskim članom. Problem, ki se v praksi pojavlja je nepoznavanje vseh pripadajočih pravic pri zaposlovanju ter nepoznavanja pojma diskriminacija oz. neprepoznavanje njenih oblik s strani zaposlenih v tujini. Ne glede na prepoved diskriminacije pri zaposlovanju se ta v praksi vseeno pojavlja. Pojavlja se tudi izkoriščanje delavcev iz manj razvitih držav, postavljanje nesprejemljivih pogojev pri zaposlovanju žensk, prepoved izpovedovanja določene vere. Nekateri delavci diskriminacije zavestno ne prijavijo, saj v tem ne vidijo rešitve problema, nekateri se bojijo za svojo zaposlitev, nekateri pa je ne opazijo. Pomemben vidik je tudi obdavčitev prejetega dohodka iz naslova zaposlitve. Zaposleni v tujini so pogosto zavezani za plačilo davka v domači in gostujoči državi. Države članice so tako v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele in podpisale medsebojne pogodbe in konvencije.
Ključne besede: Prepoved diskriminacije, zaposlovanje, prosti pretok delavcev, pravice, družinski člani, dohodek
Objavljeno: 01.10.2020; Ogledov: 201; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (533,28 KB)

8.
Logistika s poudarkom na logistični pogodbi in njeni prihodnosti
Monika Žnidarič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena logistična pogodba in njen pravni vidik na nacionalni in mednarodni ravni. Logistična pogodba sicer ni urejena s formalnimi viri, vendar se v praksi vseeno uporablja. Predstavljena je tudi pametna pogodba in kako bi se lahko vključevala v logistične procese. Logistična pogodba bi se težko sklepala v obliki pametne pogodbe zaradi značilnosti, ki jih pametne pogodbe imajo (potrebno je zelo dobro poznavanje programiranja, pogodbe se ne da spreminjati, ko je oblikovanje sproženo, avtomatično teče naprej). Lahko pa bi se uporabljala na primer kot elektronski tovorni list. Prav tako je v delo vključeno poglavje o prenovi logističnih procesov, katerih pomembno vlogo predstavlja tudi logistična pogodba. S prenovo logističnih procesov bi dosegli zmanjšanje stroškov, kar je eden izmed glavnih ciljev podjetij. Z informacijsko podporo logistični pogodbi pa je dosežen bolj natančen in preglednejši pregled nad naročili, ki jih dobivajo logistična podjetja.
Ključne besede: logistična pogodba, logistični podjemnik, logistični naročitelj, pametna pogodba, prenova logističnih procesov
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 171; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (670,95 KB)

9.
Instrumenti financiranja in zavarovanja izvoznih poslov
Valentina Jakopiček, 2020, magistrsko delo

Opis: Dandanes smo priča nenehnim spremembah na vseh področjih. Prav tako so te prisotne v načinih poslovanja v mednarodni trgovini. Zaradi novonastalih razmer na trgih, uvedbe novih tehnologij in uvedb novih produktov ter storitev so udeleženci v poslovanju prisiljeni, da se hitro prilagodijo novim razmeram. Če trendu ne sledijo, so lahko hitro izključeni iz posla, to pa pomeni nekonkurenčnost za podjetje. Ker se te nevarnosti podjetja zavedajo in ker je še veliko drugih vrst tveganj, ki prežijo na poslovanje, še posebej, če gre za mednarodno poslovanje, se podjetja želijo pred njimi zavarovati. Druga težava pri poslovanju je tudi ta, da podjetja nimajo zadosti lastnih finančnih sredstev, da bi lahko sama odplačevala in financirala nova sredstva in opremo. Takrat podjetja pristopijo do banke in si priskrbijo ustrezne instrumente zavarovanja oziroma instrumente financiranja, ki jim najbolj ustrezajo glede na njihovo poslovanje. V Sloveniji se lahko podjetja za namen zavarovanja in financiranja izvoznih poslov obrnejo tudi na SID banko, ki jim omogoča ugodno financiranje, nudi zavarovanje pred tveganji ter pomoč pri ponudbi takšnih pogojev, ki so konkurenčna tujim podjetjem. Sodelovanje v mednarodni trgovini je pomembno za vsako gospodarstvo, še posebej za majhno. Rast majhnega gospodarstva je zelo odvisno od mednarodne trgovine, saj je po navadi domači trg premajhen in tako ne more zagotoviti potrebnega ekonomskega obsega. Slovenija sodi v majhno gospodarstvo, pri katerem je mednarodna trgovina izrednega pomena. Prav zaradi tega je naša država zelo izvozno orientirana. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti uporabnost in prednosti instrumentov za financiranje in zavarovanje izvoznih poslov ter koliko teh instrumentov izbrana podjetja poznajo in jih pri svojem poslovanju uporabljajo. Magistrsko delo je zato razdeljeno na dva dela. Prvi je teoretični del, drugi je empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela začnemo s predstavitvijo najpomembnejših instrumentov, ki so primerni za financiranje in zavarovanje izvoza. Prav tako predstavimo SID banko in proučimo njeno funkcijo na področju financiranja in zavarovanja izvoznih poslov. V raziskovalnem delu nas je predvsem zanimalo, koliko in katere instrumente za financiranje in zavarovanje izvoza izbrana podjetja uporabljajo ter ali pri izvoznih poslih sodelujejo s SID banko. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali v izpolnitev izbranim 20 slovenskim podjetjem. Pridobljene ugotovitve in možnosti za izboljšave podajamo v sklepnem delu.
Ključne besede: izvoz, instrumenti za zavarovanje mednarodne trgovine, instrumenti za financiranje mednarodne trgovine, sodobne oblike trgovinskega financiranja, SID banka.
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 248; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

10.
Odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družb
Marija Narat, 2017, diplomsko delo

Opis: Gospodarske družbe oziroma poslovni subjekti, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo zaradi javne objave Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence vsako leto oddati letno poročilo. Za slovenske gospodarske družbe je temeljni pravni vir za izdelavo letnih poročil Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). V diplomskem delu sem raziskovala, kakšna je odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družb. Želela sem predstaviti zakonske podlage za pripravo letnih poročil gospodarskih družb, obvezo razkritja podatkov v letnih poročilih, zakonske določbe in načela, ki zavezujejo poslovodstvo in revizorje pri prikazu resničnih in poštenih podatkov v letnih poročilih, ter politiko predpisanih kazni za nezakonito delovanje poslovodstva in revizorjev v zvezi z resnično in pošteno predstavitvijo premoženjsko-finančnega položaja gospodarske družbe in poslovnega izida v letnih poročilih. Na začetku sem razložila, kaj je letno poročilo in kakšna sta postopek ter zakonska podlaga pri njegovi izdelavi. Podrobneje sem predstavila tudi ZGD 1, Slovenske računovodske standarde, Mednarodne standarde računovodskega poročanja, Zakon o revidiranju in Zakon o računovodstvu. Predstavila sem, kdo so uporabniki letnih poročil in kakšna je pomembnost informacij v letnih poročilih, ki so obvezni deli letnega poročila, ter katera so obvezna razkritja ter značilnosti izkazov. Raziskala sem tudi, kako je z revizijo računovodskih izkazov. Poslovodstvo in revizorji morajo dobro poznati zakonske določbe, saj kršitve zakonskih določb povzročajo uporabo primernih sankcij. Napake so lahko zavedne ali nezavedne. Vsa letna poročila mora pregledati revizor. Zato sem nadalje ugotavljala, kakšne so dolžnosti in naloge poslovodstva in revizorjev v zvezi z izkazi v letnih poročilih. Preverila sem tudi, kako je z napačnimi navedbami dejstev v letnih poročilih in kaj se zgodi, če poslovodstvo zagreši prevaro.
Ključne besede: Letno poročilo, ZGD-1, gospodarska družba, prevara, poslovodstvo, revizija.
Objavljeno: 18.03.2020; Ogledov: 564; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici