1. Algoritemska konkurenca in pravna (ne)preglednost: kakšen domet ima trenutna pravna ureditev EU?Andreja Primec, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Naraščajoča uporaba umetne inteligence na digitalnih trgih uvaja nove razsežnosti v konkurenčna razmerja in odpira vprašanja glede zmožnosti obstoječega pravnega okvira, da se ustrezno odzove na te izzive. Čeprav lahko algoritmi povečajo učinkovitost in predvidljivost na trgu, hkrati omogočajo tudi tiho usklajevanje, algoritmično koordinacijo in potencialne zlorabe prevladujočega položaja – pogosto brez neposredne človeške namere ali klasičnih dokazov o protipravnem dogovarjanju. Prispevek obravnava vprašanje, ali trenutna pravila EU na področju konkurenčnega prava – zlasti 101. in 102. člen PDEU – ter novi zakonodajni instrumenti EU o umetni inteligenci vsebujejo zadostne rešitve za pojave algoritemske konkurence. Na podlagi doktrinarnih stališč in z uporabo klasičnih metod raziskovanja v pravu, zlasti teleološke in endogene primerjalne metode, so ovrednoteni obstoječi pravni instituti in izpostavljena področja, kjer so potrebne dodatne pravne rešitve ali inovativnejši razlagalni pristopi v praksi.
Ključne besede: umetna inteligenca, algoritmi, tiho dogovarjanje, usklajeno ravnanje, varstvo konkurence, 101. člen PDEU, Akt o umetni inteligenci, Direktiva o odgovornosti za proizvod
Objavljeno v DKUM: 18.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (502,10 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pravna ureditev kriptosredstev v Sloveniji in EU: klasifikacija, licenciranje in davčni vidiki v luči uredbe MiCANina Tratnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava Uredbo MiCA kot prvi celovit pravni okvir Evropske unije za področje kriptosredstev. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, kako uredba vpliva na razdrobljenost obstoječih nacionalnih ureditev ter kakšne razlike se pojavljajo pri njeni implementaciji v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Analiza kaže, da MiCA pomembno prispeva k harmonizaciji pravil in večji pravni varnosti, hkrati pa razkriva razlike v nacionalnih pristopih, zlasti na področju davčne obravnave. Empirični del naloge ugotavlja, da se Nemčija sooča predvsem z nadgradnjo obstoječega sistema, Hrvaška z vzpostavitvijo novih pravil, Slovenija pa z vmesnim pristopom, ki razkriva številne izzive. Med drugim se izkaže, da davčna ureditev v Sloveniji še vedno ne zagotavlja enake predvidljivosti kot v Nemčiji. Ugotovitve potrjujejo, da MiCA ustvarja temelje za stabilnejši, preglednejši in zaupanja vreden trg kriptosredstev, vendar še ne ponuja dokončnega odgovora na vse izzive, povezane s hitro razvijajočim se področjem.
Ključne besede: Kriptosredstva, Uredba MiCA, licenciranje, klasifikacija, davčna obravnava kriptosredstev
Objavljeno v DKUM: 18.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. Sklepanje digitalne pogodbe na področju telekomunikacijKatja Semenič, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalne pogodbe spreminjajo pravila poslovanja po vsem svetu. Digitalizacija družbe, podprta z napredno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ima velik potencial za rast, dolgoročni razvoj in konkurenčnost tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Magistrsko delo obravnava sklepanje digitalnih pogodb v sektorju telekomunikacij ter njihov vpliv na digitalno poslovanje, varnost in konkurenčnost podjetij. Uporaba digitalnih pogodb v tem sektorju prispeva k večji učinkovitosti in nižjim stroškom poslovanja, saj omogoča hitrejše, avtomatizirane in natančnejše procese. Poleg tega prispevajo k večji varnosti in zmanjševanju tveganj, saj omogočajo zanesljivo upravljanje podatkov. Kljub številnim prednostim širšo uporabo ovirajo pomanjkljiva zakonodaja, varnostna vprašanja ter nezadostna infrastruktura. Uvedba digitalnih pogodb v telekomunikacijskem sektorju lahko podjetjem pomaga pri doseganju strateških ciljev, kot so izboljšanje uporabniške izkušnje, povečanje prihodkov in dobičkonosnosti ter krepitev konkurenčnosti na trgu.
Ključne besede: digitalna pogodba, telekomunikacije, pametna pogodba, varstvo potrošnikov, veljavnost digitalnih pogodb.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,44 MB) |
4. Varstvo podatkov in pravice potrošnikov v digitalnem marketinguMirjana Založnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje varstvo osebnih podatkov in pravice potrošnikov v kontekstu digitalnega trženja, področja, kjer hitra rast spletnih storitev in obdelava osebnih podatkov postavljata zasebnost v ospredje razprav. V teoretičnem delu smo analizirali ključne evropske zakonodajne akte – Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), Zakon o digitalnih storitvah (DSA), Zakon o digitalnih trgih (DMA), Zakon o upravljanju podatkov (DGA) in Zakon o podatkih (Data Act), ki skupaj predstavljajo temelje za pregledno, odgovorno in pošteno obravnavo osebnih podatkov v digitalnem okolju.
Empirični del temelji na anketi med 108 potrošniki in se osredotoča na njihovo ozaveščenost o pravicah, izkušnje s kršitvami ter odnos do obdelave osebnih podatkov. Rezultati kažejo, da potrošniki poznajo predvsem osnovne vidike GDPR, medtem ko novejši akti in celoten nabor pravic ostajajo večini neznani. Zakonodajo pogosto zaznavajo kot zapleteno, kar zmanjšuje njihovo pripravljenost na ukrepanje ob kršitvah. Večina se ob zaznanih nepravilnostih ne odloči za formalno pravno varstvo, saj jim primanjkuje jasnih informacij, zaupanja v učinkovitost sistema ali občutijo, da situacija ni dovolj resna.
Kljub temu raziskava potrjuje, da zasebnost ni zgolj formalno zapisana v zakonodaji, temveč jo potrošniki razumejo kot ključen element zaupanja v digitalno okolje. Pogosto se odločijo, da določenih storitev ne bodo uporabljali, kadar menijo, da podjetja preveč posegajo v njihove osebne podatke. To nakazuje, da so potrošniki zasebnost pripravljeni braniti tudi z lastnimi odločitvami, čeprav redko ukrepajo po formalnih pravnih poteh.
Naloga tako pokaže, da je evropski zakonodajni okvir sicer obsežen in napreden, a njegova učinkovitost v praksi ostaja omejena zaradi nizke ravni ozaveščenosti, nepreglednosti pravil in pomanjkanja enostavnih mehanizmov za uveljavljanje pravic. Potrošniki ob tem jasno izražajo pričakovanja po večji preglednosti, strožjem izvrševanju zakonodaje ter širšem ozaveščanju in izobraževanju. Magistrsko delo zato poudarja potrebo po celovitem pristopu, ki združuje pravne, regulatorne in izobraževalne ukrepe ter zagotavlja ravnovesje med razvojem digitalnega marketinga in zaščito temeljnih pravic posameznika.
Ključne besede: digitalni marketing, pravice, podatki, GDPR, DSA, DMA, DGA, Data Act.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,24 MB) |
5. Ukrepi države ob energetski krizi 2024: vpliv subvencij, davčnih olajšav in regulacij cen na gospodinjstva in gospodarstvoNastja Šmid, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava ukrepe energetske politike, ki jih je Republika Slovenija sprejela kot odziv na energetsko krizo v letih po 2021 z osredotočenostjo na njihove učinke na mikro in mala podjetja. V analitičnem delu so bolj podrobno analizirani trije ključni ukrepi: regulacija cen energentov, davčne olajšave za energetsko učinkovitost ter možnosti sofinanciranja investicij. Na osnovi empirične študije primera podjetja iz kovinsko-predelovalne dejavnosti so analizirani konkretni vplivi gibanja cen električne energije in tehničnih plinov na poslovanje ter posredno ocenjena vloga državnih ukrepov. Ugotovitve kažejo, da je bila regulacija cen učinkovita kot kratkoročen stabilizacijski mehanizem, vendar dolgoročno ne spodbuja energetske učinkovitosti. Davčne olajšave in naložbene spodbude imajo potencialno večji trajnostni učinek, vendar je njihova uporaba v praksi pogosto omejena zaradi pomanjkanja informacij ali administrativnih ovir. Primerjalna analiza ukrepov v Nemčiji, Italiji in Avstriji potrjuje pomembnost strateške usmerjenosti, ciljno usmerjenih pomoči in vlaganj v odpornost energetskega sistema. Na tej osnovi so oblikovana priporočila za prihodnje krizne odzive, ki poudarjajo potrebo po večji prilagodljivosti, transparentnosti in usmerjenosti k dolgoročnim rešitvam.
Ključne besede: energetska kriza, energetska učinkovitost, davčne olajšave, regulacija cen energentov
Objavljeno v DKUM: 30.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,21 MB) |
6. Vpliv direktive glede poročanja podjetij o trajnosti na obveznosti revizorjevAnja Weiss, 2025, diplomsko delo Opis: Trajnostni razvoj postaja vse pomembnejši vidik poslovanja podjetij. Z namenom zagotovitve boljše dolgoročne uspešnosti ustreznega trajnostnega ravnanja je Evropska Unija pripravila novo direktivo o poročanju podjetij o trajnosti 2022/2464.
V diplomskem delu obravnavamo vpliv CSRD na obveznosti revizorjev. Problem, ki ga naslavljamo, je, kako nove zahteve glede poročanja o trajnosti vplivajo na naloge in odgovornosti revizorjev. Predmet obdelave vključuje analizo novih zakonodajnih okvirjev, primerjavo z dosedanjo Direktivo EU o nefinančnem poročanju 2014/95/EU ter raziskavo nalog revizorjev v luči novih zahtev. Narejena je primerjalna analiza dveh podjetij in njunih trajnostnih poročil iz iste panoge, Petrola d.d. in Shella Adria d.d. Poleg tega pa so za boljšo sliko stanja izvedeni intervjuji z revizorji in nekaterimi slovenskimi podjetji, ki jih bo CSRD zavezovala k poročanju.
Dobljeni rezultati kažejo, da CSRD prinaša številne spremembe in izzive za revizorje, vključno s povečanjem obsega dela in potrebo po dodatnih izobraževanjih. Podjetja se na implementacijo CSRD pripravljajo z analizo zahtev, oblikovanjem delovnih skupin in uporabo zunanje strokovne pomoči. Pričakovani vpliv CSRD na poslovanje podjetij vključuje razkritje širšega nabora trajnostnih tem, podrobnejše analize podatkov in doslednost pri poročanju.
Ključne besede: trajnostno poročanje, CSRD, ESRS, Evropski zeleni dogovor, GRI standardi, revizorji
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1006,44 KB) |
7. |
8. Pravni vidiki zaščite zdravstvenih sistemov in podatkov: : slovenski in evropski pristopŽiga Rodošek, Andreja Primec, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V dobi hitre digitalizacije in naraščajoče uporabe umetne inteligence v zdravstvenem sektorju postajata varnost občutljivih podatkov in zanesljivost informacijskih sistemov ključnega pomena. Osrednja tema prispevka je pravni okvir kibernetske varnosti zdravstvenega sistema Republike Slovenije s poudarkom na posameznih aktih EU in RS: direktivi NIS-2, ZVOP-2 ter Uredbi GDPR, ZInfV, Aktu o kibernetski varnosti in Aktu o kibernetski odpornosti. Poleg poznavanja konceptov kibernetske varnosti in umetne inteligence vse večjo pozornost zbujajo etične dileme kot posledica hitrega razvoja digitalizacije v zdravstvu. Z vse večjo stopnjo integracije digitalnih sistemov v vsakdanje življenje je treba ugotoviti prednosti in ranljivosti trenutnega pravnega okvira, opozoriti na posledice morebitnega vdora ter ponuditi priporočila za nadaljnje izboljšave zakonodaje. Kot ključno je mogoče izpostaviti, da lahko le celovit in dinamičen pravni okvir zadostno zaščiti podatke in zagotovi varnost v hitro spreminjajočem se digitalnem okolju.
Ključne besede: kibernetska varnost, zdravstvo, pravni okvir (EU in RS), umetna inteligenca, etični izzivi
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (3,48 MB) |
9. Inovativni poslovni modeli in vpliv trajnostne zakonodaje na uspešno trajnostno poslovanje podjetijMatic Čufar, Andreja Primec, Jernej Belak, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: trajnost, CSRD, taksonomija, SFRD, poslovni model, trajnostno korporativno upravljanje
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (541,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Investigating the effectiveness of endogenous and exogenous drivers of the sustainability (re)orientation of family SMEs in Slovenia : qualitative content analysis approachMojca Duh, Andreja Primec, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Large proportions of small and medium-sized enterprises (SMEs) are family controlled and play an important role not only in the development of many national economies, but also have great potential to reduce negative effects of human activities on the natural environment and society. This important role of family SMEs has been recognized by the European Union (EU) which has integrated them in its legislative frameworks. The main question addressed in our research is whether family SMEs integrate sustainability concerns into their strategic and operative decisions as required by the EU legislative frameworks. We designed our research with the purpose to broaden our understanding of sustainability (re)orientation of family SMEs and fill the gap in the existing literature on family businesses’ sustainability. We applied a qualitative case study research method where sustainability (re)orientation of 26 family SMEs was explored. The qualitative content analysis was used in the process of analysing data. Theoretically and empirically based cognitions on endogenous and exogenous drivers of the family businesses’ sustainability (re)orientation were applied in interpretation of the research results. Our findings show the low level of sustainability (re)orientation of most of the investigated Slovenian family SMEs. The exogenous drivers have stronger effect on sustainability (re)orientation of family SMEs than endogenous drivers.
Ključne besede: family business, sustainability (re)orientation, socioemotional wealth, endogenous drivers of sustainability, exogenous drivers of sustainability, qualitative content analysis, EU legislative framework, CSRD, CSDDD
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (387,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
