| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv telesne mase in spola na sesno obnašanje pujskov v času laktacije : magistrsko delo
Martina Dobaj Gomboc, 2022, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil proučiti sesno obnašanje pujskov v času laktacije glede na telesno maso in spol. V raziskavo je bilo vključenih 14 gnezd s skupno 158 pujski (85 pujskov moškega in 73 pujskov ženskega spola, velikost gnezd 6–15 pujskov, Me = 10,5). Sesno obnašanje, ki smo ga določili kot sesni položaj (izbrani sesek) in stabilnost sesnega reda, smo spremljali za 8 obdobij: do 1. dneva, 2.–4., 5.–7., 8.–11., 12.–15., 16.–20., 21.–25. in 26.–32. dneva starosti pujskov. V teh obdobjih so bili pujski tudi stehtani. Za namen analize sesnega obnašanja smo mamalni kompleks razdelili na tri področja: sprednji (1. in 2. sesni par), srednji (3.–5. sesni par) in zadnji del (6.–8. sesni par). Neodvisno od proučevanih dejavnikov smo potrdili, da i) največ pujskov sesa na srednjih sesnih parih, sledijo sprednji in nato zadnji sesni pari (47 %, 31 %, 22 %); in ii) stabilnost sesnega reda prva dva tedna narašča, nato pa ostane do konca laktacije konstantna. Spol pujskov ne vpliva na stabilnost sesanja, ima pa vpliv na sesni položaj. Pujski moškega spola v enakem odstotku sesajo na sprednjih in zadnjih sesnih parih, pujski ženskega spola pa značilno več na sprednjih v primerjavi z zadnjimi sesnimi pari. V raziskavi smo potrdili vpliv relativne telesne mase na sesni položaj in stabilnost sesanja. Telesna masa od sprednjih proti zadnjim sesnim parom pada. Težji pujski redko sesajo na zadnjih sesnih parih, kar se je izkazalo med celotno laktacijo, ter prej vzpostavijo stabilen sesni red.
Ključne besede: sesni pujski, telesna masa, spol, sesno obnašanje
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 102; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Vpliv imunokastracije na razvoj in funkcijo testikularnega tkiva pri prašičih : diplomsko delo
Ines Vrabl, 2022, diplomsko delo

Opis: Imunokastracija je ena od alternativ kirurški kastraciji, pri kateri s cepljenjem proti gonadotropin sproščujočemu hormonu prekinemo delovanje osi hipotalamus-hipofiza-moda. Z imunokastracijo tako povzročimo disfunkcijo mod, ki se manifestira v morfoloških in histoloških spremembah na modih. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, kako se moda imunokastratov razlikujejo od mod merjascev na morfološki in histološki ravni. V raziskavo je bilo vključenih šest merjascev in šest imunokastratov. Na klavni liniji smo pridobili podatke o masi klavnih trupov, teži in barvi mod. V vzorcih podkožne maščobe smo določili vsebnost substanc vonja po merjascu. Na tkivnih rezinah parenhima mod smo naredili 50–100 meritev semenskih tubulov na žival. Rezultati so pokazali zmanjšanje vrednosti androstenona (za 28-krat; p = 0,008) in manjšo maso mod (za 2,3-krat; p < 0,0001) pri imunokastratih. Moda imunokastratov so bila svetlejša (p < 0,0001) ter manj rdeča (p = 0,004). Na histološkem nivoju imajo moda imunokastratov v primerjavi z merjasci manjšo površino (za 1,5-krat; p = 0,004) in premer semenskih tubulov (za 1,2-krat; p = 0,004), manjšo višino germinativnega epitelija (za 1,3-krat; p = 0,018), površino in premer lumna semenskih tubulov (za 1,5 in 1,2-krat; p = 0,028 in 0,019) ter površino germinativnega epitelija (za 1,5-krat; p = 0,005). Rezultati raziskave so pokazali, da se moda imunokastratov bistveno razlikujejo od mod merjascev na morfološki (manjša masa, spremenjena barva in steroidogeneza) in histološki ravni (spremenjena struktura semenskega epitelija). Po imunokastraciji se bistveno zmanjša višina semenskega epitelija, zoži se lumen in zmanjša se površina semenskih tubulov.
Ključne besede: prašiči, imunokastracija, androstenon, skatol, moda, histološke analize
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 339; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Analiza trga z divjačinskim mesom: od lovca do potrošnika : magistrsko delo
Sergeja Križaj, 2021, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo proučevali odnos potrošnikov do divjačinskega mesa (DM) ter njihovo seznanjenost z delovanjem lovskih društev (LD) in z ukrepi prehranske varnosti pri upravljanju z DM. Nadalje nas je zanimala ocena potrošnikov in lovcev o prisotnosti in obsegu krivolova v Sloveniji in trženja nezakonito pridobljenega DM. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo dveh ločenih anket, ki smo jih razširili med potrošnike (n=402) in lovce (n=216). Za nadaljnje analize smo potrošnike razdelili glede na to, ali so DM že uživali ali ne (DM-DA in DM-NE). Med potrošniki omenjenih skupin smo ugotovili precej razlik glede sprejemljivosti in varnosti DM. Več kot 90 % potrošnikov je sicer DM že poskusilo. Ti potrošniki so tudi nekoliko bolje seznanjeni z delovanjem LD in vzpostavljeno prehransko varnostjo DM. Prav tako smatrajo DM za bolj ali vsaj enako okusno kot meso domačih živali in so zanj pripravljeni odšteti več. Potrošniki DM najpogosteje dobavljajo pri lovcih, kar se sklada s trditvami lovcev, katerih polovica je potrdila, da DM oziroma izdelke iz DM, podarjajo/prodajajo tretji osebi. Večina lovcev DM tudi predeluje. Presenetljivo je, da skoraj 20 % lovcev izdelkom, z vidika prehranske varnosti, ne zaupa popolnoma. Potrošniki in lovci menijo, da je krivolov stalno prisotna praksa; ocena deleža krivolova je s strani potrošnikov sicer višja kot s strani lovcev. Meso, pridobljeno na nezakonit način, ki ni veterinarsko pregledano in tako predstavlja določeno zdravstveno tveganje, se po mnenju lovcev le v manjšem deležu nameni za prodajo, saj se večina porabi za lastne potrebe. Raziskava posredno kaže na vlogo DM kot alternativnega vira hrane, posledično pa je tudi področje pridobivanja, predelave in trgovanja z DM še relativno slabo razvito in poznano, zato bo v prihodnje potrebna še dodatna ureditev področja.
Ključne besede: divjačina, lovstvo, potrošniki, krivolov
Objavljeno v DKUM: 20.12.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (987,23 KB)

4.
5.
Vpliv dodatka lucerne v krmo prašičev na rastnost, klavno kakovost in kakovost mesa : diplomsko delo
Robi Jug, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv dodatka lucerne (Medicago sativa) kot »prilast« na rastnost, klavno kakovost in kakovost mesa prašičev pitancev. V poskus je bilo vključenih 30 prašičev, ki so bili razdeljeni na kontrolno in testno skupino. Obe skupini sta vseskozi imeli enak krmni obrok, le da je testna skupina v drugi polovici pitanja kot dnevni dodatek dobivala še svežo lucerno. V času poskusa smo beležili porabo krme. Prašiče smo tehtali ob rojstvu in nato še 4- do 5-krat, nazadnje dan pred zakolom. Po zakolu smo izmerili lastnosti klavne kakovosti (maso toplih polovic, debelino mišice in slanine, odstotek mesa v trupu) ter odvzeli vzorce za meritve kakovosti mesa (pH, barva, izceja, trdota, kemijska sestava mesa in maščobnokislinska sestava podkožnega maščobnega tkiva). Rezultati so pokazali, da dodatek lucerne nima vpliva na rastnost, klavno kakovost, večino lastnosti kakovosti mesa in maščobnokislinsko sestavo slanine. Vpliv smo ugotovili le pri barvnem parametru a* (p < 0,05, nižja vrednost) ter tendenco pri izceji vode (p < 0,10, nižja vrednost). Dobljeni rezultati so verjetno posledica majhnih količin zaužite lucerne, saj je bila pokladana kot dodatek k popolnemu krmnemu obroku. Ker lucerna v preučevani količini ni imela negativnega učinka na nobeno izmed preučevanih lastnosti, je primerna za uporabo kot zaposlitveni material za izboljševanje dobrega počutja prašičev.
Ključne besede: prašiči, lucerna, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 497; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Vrstni red rojenih pujskov in njegova povezanost s sesanjem na preferenčnem sesnem paru - študija primera
Ana Lončarič, 2021, diplomsko delo

Opis: Cilj preliminarne raziskave je bil ugotoviti, ali in kako je vrstni red rojstva pujskov povezan s stabilnostjo sesnega reda, obiskovanjem preferenčnih sesnih parov in parametri rastnosti. V raziskavi smo spremljali gnezdo s 14 pujski. Pri porodu smo za vsakega pujska zabeležili čas rojstva ter čas in sesek prvega sesanja. Pujske smo tehtali 1., 15. in 30. dan laktacije. Za 1., 15. in 30. dan laktacije smo določili tudi stabilnost sesnega reda in zabeležili seske, na katerih so sesali (skupno 8 sesanj dnevno). Pujske smo glede na zaporedje pri rojstvu razdelili na prve (1.-4.), srednje (5.-10.) in zadnje (11.-14.). Stabilnost sesnega reda za prvi dan je bila v povprečju 0,24 in je bila precej (a neznačilno) višja za pujske, ki so bili rojeni prvi. Stabilnost sesnega reda 15. in 30. dan je bila 0,98 in 1. Pujski, skoteni prvi, so po vzpostavitvi sesnega reda pogosteje sesali na sprednjem delu vimena (1.-3. sesni par), tisti, skoteni med zadnjimi, pa pogosteje na zadnjih seskih (7., 8. sesni par). Pujski, ki so se skotili prvi, so imeli boljšo rastnost kot zadnje rojeni. Ugotovili smo tudi pozitivne srednje močne korelacije (r≈0,60; p
Ključne besede: : pujski, laktacija, vrstni red ob rojstvu, sesni red, rastnost
Objavljeno v DKUM: 04.10.2021; Ogledov: 463; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (563,00 KB)

7.
Problematika bolhavosti pri psih
Karin Veingerl, 2021, diplomsko delo

Opis: Bolhavost je najpogostejša zajedavska bolezen pri psih. Povzročajo jo 2-3 mm velike brezkrile žuželke iz rodu Siphonaptera, ki živijo v kožuhu gostitelja. Prehranjujejo se z njegovo krvjo in mu s tem povzročajo nelagodje, srbenje ter v nekaterih primerih tudi alergijsko vnetje kože. Ker informacij o tem, kako sistematično se v Sloveniji tega problema lotevajo lastniki psov, primanjkuje, smo želeli ugotoviti razširjenost pojavljanja bolh pri psih ter ozaveščenost lastnikov psov o problematiki bolhavosti na območju SV Slovenije. Podatke smo pridobili s pomočjo ankete, v kateri je sodelovalo 99 lastnikov psov, in kliničnega pregleda 145 naključno izbranih živali. Rezultati ankete kažejo, da preko 90 % lastnikov psov (n=92) uporablja sredstva za zatiranje bolh, pri čemer se jih le tretjina poslužuje redno. Večina lastnikov psov za zatiranje bolh uporablja sredstva v obliki ampul ali tablet, ki jih kupuje pri veterinarju in o njihovih stranskih učinkih ne dvomi. Čeprav je le 46 % lastnikov psov, ki bolhe zatirajo, seznanjenih, da pes prenaša pasjo trakuljo (katere vmesni gostitelj je tudi človek), jih kar 77 % zatira tudi notranje zajedavce. Delež lastnikov, ki bolhe zatira sistematično, je le 33 %; večina jih sredstva uporablja le sezonsko, ne glede na dejstvo ali s psom sobivajo ali ne. Ugotovljena razširjenost pojavljanja bolhavosti je v SV Sloveniji relativno nizka (12 %) in primerljiva z ostalimi evropskimi državami. Na podlagi rezultatov diplomske naloge lahko sklepamo, da bi bilo potrebno lastnike psov bolj intenzivno ozaveščati o problematiki bolhavosti in o pomenu sistematičnega zatiranja bolh.
Ključne besede: bolhe, pes, okolje, stopnja okuženosti, zatiranje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 396; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

8.
Problematika grizenja repov pri prašičih - vidik rejca
Nadja Jager, 2021, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil ovrednotiti pojavnost in resnost grizenja repov v rejah prašičev v Sloveniji, pridobiti mnenje in izkušnje rejcev o pomembnosti različnih dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov ter ovrednotiti učinkovitost različnih obogatitvenih materialov pri preprečevanju grizenja repov. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 23 rejcev. V slovenskih rejah se z grizenjem repov srečuje približno tri četrtine prašičerejcev. Grizenje repov se večinoma pojavlja v manjšem obsegu (1-5%), v 10% rej pa poročajo o 50-90% poškodovanosti repov. Rejci grizenje repov na splošno smatrajo za manj resen problem. Z namenom preprečevanja tega pojava izvajajo različne preventivne aktivnosti, kot je na primer prilagajanje krme, klime in gostote naselitve ter dodajanje obogatitvenih materialov. Slednje uporablja kar 90% rejcev, najpogosteje verige in žoge. Rejci so večini potencialih dejavnikov tveganja pripisali visoko pomembnost. Kot najpomembnejše so sicer ocenili dejavnike, povezane s kakovostjo zraka, zdravjem živali in genetsko zasnovo, le nekoliko manj pomembne pa dejavnike, povezane s krmljenjem, lastnostmi boksa in obogatitvijo. Med različnimi materiali/predmeti za obogatitev so rejci kot najbolj učinkovite pri preprečevanju grizenja repov ocenili slamo in seno, a teh materialov v svojih rejah večinoma ne uporabljajo. Raziskava je pokazala, da se rejci zavedajo pomena zagotavljanja ustreznega rejskega okolja pri preprečevanju grizenja repov pri prašičih.
Ključne besede: prašič, grizenje repov, ukrepi za preprečevanje, zaposlitveni predmeti/material
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 435; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

9.
Vpliv mutacije gena ryr1 na lastnosti pršuta pri krškopoljskih prašičih
Katarina Horvat, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo preučevali vpliv mutacije gena RYR1 na lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 37 kastratov pasme krškopoljski prašič, od tega je bilo 46 % prašičev heterozigotnih nosilcev mutacije (N/n), preostali pa so bili mutacije prosti (N/N). Pred začetkom predelave smo krojena stegna stehtali, izmerili vrednost pH ter parametre barve (L*, a* in b* v mišicah gluteus medius in gluteus profundus). Spremljali smo izgube teže med predelavo, na končnem izdelku pa smo prav tako izmerili barvne parametre (L*, a* in b* v mišicah semimembranosus – SM, biceps femoris – BF in semitendinosus – ST), določili kemijsko sestavo ter reološke lastnosti s pomočjo testov TPA in SR v mišicah BF in SM. Pri genotipu N/n smo ugotovili nekoliko višje izgube med predelavo v primerjavi z genotipom N/N, vendar so bile razlike statistično značilne (P < 0,05) le v fazi soljenja (1,3 odstotne točke). Pri končnem izdelku je bila vsebnost beljakovin višja (P < 0,05) pri genotipu N/n v mišici BF.. Razlike smo opazili tudi pri vsebnosti intramuskularne maščobe, ki je pri nosilcih mutacije nižja (P < 0,05) v mišici BF. Pri vsebnosti vlage, soli, nebeljakovinskega dušika, indeksu proteolize in aktivnosti vode ni bilo statistično značilnih razlik. Pri reoloških značilnostih smo opazili nižji (P < 0,05) relaksacijski indeks in tendenco (P < 0,10) po manjši adhezivnosti, oboje v mišici BF pri genotipu N/n v primerjavi z N/N. Rezultati raziskave so sicer pokazali nekatere razlike v kakovosti in sestavi pršuta med preučevanima genotipoma prašičev, vendar pa so ugotovljene razlike relativno majhne.
Ključne besede: mutacija gena RYR1, pršut, krškopoljski prašič
Objavljeno v DKUM: 20.10.2020; Ogledov: 508; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (517,46 KB)

10.
Primerjava klavne kakovosti goveda, vzrejenega v ekoloških in konvencionalnih pogojih reje
Davorin Fošnarič, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo primerjali rastnost in klavno kakovost različnih kategorij goveda iz konvencionalne in ekološke reje. V raziskavo smo vključili 124 ekoloških kmetij s skupno 3.990 zaklanimi živalmi in 146 konvencionalnih kmetij s skupno 4.405 zaklanimi živalmi. Zajeli smo območje SV Slovenije (Maribor s širšo okolico) in obdobje 10 let. Vse ekološke kmetije so imele enak način reje (paša poleti, prosta reja v hlevih pozimi). Rezultati so pokazali velike razlike med ekološko in konvencionalno rejo v vodenju kmetij in rezultatih pitanja. Teleta so v obeh sistemih reje dosegala podobne rezultate, kasneje (pri bikih in telicah) pa sta se tako rastnost kot klavna kakovost živali precej zmanjšala. V ekološki reji je bila močno zastopana kategorija starejših telet, ki je v konvencionalni reji skoraj ni bilo (bil pa je večji delež kategorije bikov). Razlike smo ugotovili tudi v časovni porazdelitvi zakolov; v ekološki reji je bila le-ta pretežno enakomerna pri vseh starostih, v konvencionalni reji pa je bilo največ živali zaklanih tik pred 24 meseci starosti, povečana pogostost je bila tudi pri starosti 4 mesecev. Možni razlogi za omenjene razlike med ekološko in konvencionalno rejo so: i) prostorska stiska v hlevih, zaradi česar gre v ekološki reji okrog enega leta starosti precej živali v zakol, ii) izrazit upad rastnosti (in klavne kakovosti) po odstavitvi teleta od materinega mleka (drag dokup ekološke krme) in iii) velik delež prodaje mesa na domu v ekološki reji, s čimer je možno doseči zadovoljiv zaslužek ne glede na starost in intenzivnost rasti živali.
Ključne besede: govedo, ekološka reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 630; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (598,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici