| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 41
First pagePrevious page12345Next pageLast page
31.
Firma kot pravni fenomen
Peter Dirnbek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Čeprav obsega drugo poglavje Zakona o gospodarskih družbah, ki nosi naslov FIRMA, le šestnajst členov, se pokaže kompleksnost pravnoteoretične materije šele s podrobnim proučevanjem tako zakonskih določil, teoretičnih del kot tudi prakse sodišč. Poudarek dela je na teoriji načel, ki prežemajo duh pozitivne regulative, ter stopijo kot korektorji, kadar se izkaže zakonsko besedilo kot nezadostno. Fascinantna je pravna narava firme in njeno razmerje s podjetjem. Navidezno nezanimivo naštevanje dovoljenih, prepovedanih in pogojno dovoljenih sestavin se spremeni v zanimiv pravni rebus, znotraj katerega se skuša najti ravnotežje med javnim in privatnim interesom, med gospodarskim učinkom in varovanjem tretjih v pravnem prometu. Pomembnost firme se kaže tudi v možnosti registracije zgolj nameravane firme. Na koncu se pregledno sprehodimo po raznoterih oblikah pravnega varovanja firme, ki nakazuje, na katera področja sega njen vpliv. Ob naštetem lahko potrdimo tezo diplomskega dela, da firma je pravni fenomen.
Keywords: firma, načelo, pravno varstvo, sestavine, podjetje
Published: 18.11.2016; Views: 445; Downloads: 45
.pdf Full text (449,34 KB)

32.
PRAVNO ORGANIZACIJSKI OKVIR ZA OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V ZDRUŽENIH ARABSKIH EMIRATIH
Teja Herič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava pravno organizacijski okvir v smislu oblike gospodarskih družb, ki se lahko ustanovijo v Združenih Arabskih Emiratih, natančenje v Dubaju, ter razpravlja o tem, katere izmed njih smejo ustanavljati tujci. Lokalno prebivalstvo je načeloma vedno prisotno pri ustanovitvi gospodarske družbe, ki jo želi ustanoviti tujec. Glede na dejstvo, da pravna ureditev v Dubaju razlikuje ustanovitev družbe na »onshore« in »offshore«, je v diplomski delu opredeljena razlika med obema. Pravni okvir je urejen na zvezni ravni z Zveznim zakonom št. 2/2015 o gospodarskih družbah, ki sem ga primerjala z ureditvijo v Republiki Sloveniji. Podrobneje je na fiktivnem primeru predstavljena ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (korporacijski koraki ustanovitve družbe v ZAE) kot tudi pravni okvir in možnosti ustanovitve družbe za tujce.
Keywords: Združeni Arabski Emirati, Dubaj, ustanovitev gospodarske družbe, Zvezni zakon, »onshore«, »offshore«, prosto ekonomsko območje, družbena pogodba, lokalno prebivalstvo, tujec.
Published: 16.02.2017; Views: 562; Downloads: 51
.pdf Full text (671,77 KB)

33.
POMEN PREIZKUSNE DOBE V POSTOPKU OSEBNEGA STEČAJA
Špela Andromako, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V slovensko zakonodajo je bil postopek osebnega stečaja uveden, glede na ureditve ostalih držav, pozno, in sicer šele v novejši potrošniški družbi. Od implementacije v zakonodajo leta 2008 je prišlo na področju osebnih stečajev do kar nekaj sprememb. Najpomembnejša je leta 2014 sprejeta novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZFPPIPP-F, ko se je ukinil pogoj plačila predujma za stroške stečajnega postopka. Po sprejetju ukinitve plačila predujma kot pogoja za začetek stečajnega postopka je število osebnih stečajev neverjetno narastlo. V poplavi stečajev se je pojavila pomanjkljivost v ureditvi samega postopka osebnega stečaja. Pomanjkljivost se kaže tekom preizkusne dobe, natančneje v obdobju, ko bi moral stečajni dolžnik spremeniti svoje potrošniške navade, ki so ga vodile v insolventnost, saj mu zakon tekom preizkusnega obdobja ne določa posebnih aktivnosti v zvezi s svetovanjem in izobraževanjem, ki bi ga v prihodnje morda odvrnile od slabih potrošniških odločitev. Naloga stečajnega upravitelja je, da pazi na formalnosti pri izvajanju stečajnega postopka, ne določa pa aktivnosti v smislu preventive. V diplomskem delu je predstavljen postopek odpusta obveznosti in ureditve preizkusne dobe v slovenskem, nemškem in hrvaškem pravnem redu.
Keywords: preizkusna doba, osebni stečaj, stečajni dolžnik, odpust dolgov, stečajni upravitelj
Published: 18.11.2016; Views: 654; Downloads: 94
.pdf Full text (646,34 KB)

34.
Posebnosti enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo
Matej Šajt, 2017, master's thesis

Abstract: Družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (t. i. enoosebna družba) je družba, katere osnovni kapital je razdeljen na poslovne deleže. Bistvena značilnost enoosebne družbe je, da so vsi poslovni deleži v rokah ene osebe oz. skupnosti oseb ali pa so vsi poslovni deleži skupna lastnina več oseb. Enoosebna družba je v slovenskem pravnem redu predstavljena kot posebna oblika družbe z omejeno odgovornostjo, za katero veljajo posebna (lex specialis) pravna pravila. Za vsa druga vprašanja, ki jih posebna pravila ne urejajo, se uporabljajo splošne določbe zakona, ki veljajo za družbo z omejeno odgovornostjo z več družbeniki in tiste določbe, ki veljajo za vse gospodarske družbe. Edini družbenik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo se imenuje ustanovitelj, ki sprejme t. i. akt o ustanovitvi, ki je enostransko izražena volja ustanovitelja. Vsebina navedenega akta je smiselno enaka kot vsebina družbene pogodbe, s to razliko, da je vsebina akta o ustanovitvi bistveno krajša in enostavnejša. V primerjavi z družbo z omejeno odgovornostjo se za enoosebno družbo uporabljajo posebna pravila, ki se nanašajo na pravno naravo in ustanovitev s sprejemom akta o ustanovitvi, na zagotovitev varščine in na predložitev dokazila o varščini sodniku, v primeru, če osnovni vložek ni vplačan v celoti, veljavnost in sklepanje pravnih poslov in upravljanja enoosebne družbe. Zaradi izboljšanja okolja za mala in srednje velika podjetja, ki so zaradi svojih značilnosti posebej pomembna za razvoj in krepitev evropskega gospodarska, je Komisija Evropske unije predlagala novo alternativno nacionalno obliko družbe imenovano Societas Unius Personae (SUP), za katero bi veljala enotna pravila in bi delovala v skladu z ustaljenimi pravili v vseh državah članicah.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, enoosebna družba, akt o ustanovitvi, enotni poslovni delež, knjiga sklepov, zaposlitev direktorja enoosebne družbe, portal e-VEM, Societas Unius Personae, SUP, GmbH, Unternehmergesellschaft.
Published: 08.08.2017; Views: 2922; Downloads: 413
.pdf Full text (796,50 KB)

35.
Postopek preventivnega prestrukturiranja
Peter Papež, 2017, master's thesis

Abstract: Postopek preventivnega prestrukturiranja je sodni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Postopek se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki so potrebni za odpravo vzrokov, zaradi katerih bi dolžnik lahko postal insolventen. Domneva se, da obstaja verjetnost za obstoj insolventnosti, če z začetkom postopka soglašajo upniki, ki skupaj dosegajo najmanj trideset odstotkov vseh finančnih terjatev do dolžnika. Magistrsko delo podrobno predstavlja postopek preventivnega prestrukturiranje s pomočjo in na podlagi zakonskih določb ZFPPIPP, sodne prakse, sporazuma o finančnem prestrukturiranju, Slovenskih načel prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in predstavitev ureditve postopka preventivnega prestrukturiranja na ravni Evropske unije, prav tako pa vključuje primerjavo z ureditvami držav članic, zunajsodnim prestrukturiranjem in prisilno poravnavo. Magistrsko delo je napisano tako, da bralcu na razumljiv in sistematičen način predstavlja obravnavano tematiko postopka preventivnega prestrukturiranja.
Keywords: postopek preventivnega prestrukturiranja, preventivno prestrukturiranje, sporazum o finančnem prestrukturiranju, načela finančnega prestrukturiranja, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP
Published: 13.11.2017; Views: 950; Downloads: 237
.pdf Full text (833,41 KB)

36.
Pravni vidiki izbrisa pravnih oseb iz registra
Izidor Predan, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem obdelal nekaj vidikov izbrisa pravnih oseb iz registra, katerega je v 18. letih temeljito obravnavala pravna stroka, kakor tudi več diplomskih del. V diplomskem delu sem povzel, kako je temo obravnavalo sedem diplomantov pred menoj, nato sem predstavil različne vidike izbrisa do ZPUOOD, ki je ukinil prenos dolgov družb na družbenike ob izbrisu. Določila ZFPPod in ZFPPIPP pred tem so omogočila prenos dolgov izbrisanih družb z omejeno odgovornostjo in delniških družb na družbenike in delničarje
Keywords: izbris pravnih oseb iz registra, družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, družbeniki, korporacijsko pravo, gospodarstvo.
Published: 27.10.2017; Views: 417; Downloads: 63
.pdf Full text (343,93 KB)

37.
Sprememba lastništva družbe pri družbi z omejeno odgovornostjo
Martina Jutriša, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Sprememba lastništva družbe pri družbi z omejeno odgovornostjo« sem predstavila nasledstvo v lastništvu podjetja ter raziskala načine spremembe lastniške strukture pri družbi z omejeno odgovornostjo. V uvodnem poglavju sem najprej opredelila problem in področje raziskovanja ter namen, cilje in osnovne trditve raziskave. V nadaljevanju sem navedla predpostavke, omejitve in metode raziskave, ki sem jih uporabljala pri raziskovanju problema. V drugem poglavju sem se seznanila z nasledstvom v lastništvu podjetja, z dejavniki, ki vplivajo na prenos lastništva podjetja in s planiranjem nasledstva v lastništvu podjetja. Ugotovila sem, katere stopnje postopka zaposlovanja in izbire naslednikov je treba upoštevati za dosego uspešnega prenosa lastništva podjetja. Tretje poglavje je namenjeno opisu načinov spremembe lastniške strukture pri družbi z omejeno odgovornostjo. S pomočjo analize sem ugotovila, da lahko lastniško strukturo spremenimo preko brezplačnega prenosa poslovnega deleža, preko prodaje poslovnega deleža in preko statusnopravnega preoblikovanja družbe. V četrtem poglavju sem predstavila vpliv pravočasne in najugodnejše izbire načina spremembe lastniške strukture družbe na nadaljnji obstoj in delovanje podjetja pri naslednji generaciji. V zadnjem, petem in sklepnem poglavju sem povzela ključne ugotovitve in zaključila s predlogi izboljšav na področju spremembe lastniške strukture družbe.
Keywords: Sprememba lastniške strukture v družbi z omejeno odgovornostjo, nasledstvo in planiranje nasledstva v lastništvu podjetja, statusnopravno preoblikovanje družbe z omejeno odgovornostjo.
Published: 27.10.2017; Views: 707; Downloads: 127
.pdf Full text (287,16 KB)

38.
Pravni položaj tihega družbenika
Jaka Premzel, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo pričnem s predstavitvijo zgodovine tihe družbe, kjer na kratko opišem njen razvoj od srednjega veka. Sledi poglavje, kjer so predstavljene njene pravne lastnosti, pri čemer vsako izmed njih opišem. Omenim, da gre za osebno družbo, ki pa ima veliko pravnih posebnosti v primerjavi z vsemi ostalimi družbami. Kot prvo, ne gre za pravno osebo, kar pomeni, da sama ne prevzema pravic in obveznosti. Tiha družba tudi nima lastnega premoženja in se ne vpisuje v register. Delitev obsega tipično ter atipično obliko, pri čemer slednja nastane s preoblikovanjem pogodbe o zaposlitvi v družbeno pogodbo. Osrednje poglavje diplomske naloge predstavlja analiza pravnega položaja tihega družbenika. Natančno opredelim pravice in obveznosti, ki jih pridobi s samo sklenitvijo pogodbe o ustanovitvi tihe družbe. Podrobna analiza obsega tudi primerjavo položaja tihega družbenika z drugimi pravni redi. Korporacijski pravici, ki ju pridobi tihi družbenik, sta pravica do udeležbe na dobičku nosilca tihe družbe in pravica do obveščenosti. Korelativ pravicam predstavlja obveznost vplačila premoženjskega vložka. To vplačilo se opravi neposredno v podjetje nosilca tihe družbe, kar predstavlja eno izmed odločujočih razlik s pravnim položajem komanditista pri komanditni družbi. Sledi opis razmerja, ki ga ima tihi družbenik z nosilcem tihe družbe. Osredotočim se na kogentna določila zakona, ki jih pogodbenika ne moreta zaobiti z družbeno pogodbo. Firmsko pravo, ki običajno nima precejšnje vloge pri gospodarskih družbah, ima pri tihi družbi velik pomen. Pojasnim, da tihi družbenik ne sme biti omenjen v firmi tihe družbe, saj bi to pomenilo, da solidarno odgovarja z vsem premoženjem za obveznosti, ki nastanejo iz poslovanja nosilca tihe družbe. Pri omenjenih poglavjih svoje navedbe utemeljim z domačo in tujo pravno teorijo ter sodno prakso. V nadaljevanju pojasnim pravni položaj tihega družbenika ob prenehanju tihe družbe in njegova upravičenja do nosilca tihe družbe. Izpostavim tudi posebnosti, ki zadevajo položaj tihega družbenika v primeru stečaja nosilca tihe družbe. Sledi poglavje, kjer tiho družbo primerjam s parciaričnim posojilom, saj sta instituta zelo podobna, a imata pravne lastnosti, ki omogočajo razlikovanje. Kot temeljna razlika se navaja dejstvo, da je tiha družba institut korporacijskega prava, medtem ko je parciarično posojilo obligacijsko-pravno razmerje. V zaključnem delu naloge razčlenim mnenje Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlade RS) glede predloga zakona o spremembi zakona o gospodarskih družbah. Slednji je določbe tihe družbe razveljavil v upanju, da bi v poslovni praksi prišlo do manjšega števila zlorab upnikov v podobnih situacijah. Predstavim tudi vidik ustavnega sodišča Republike Hrvaške, ki se je soočilo s podobnimi očitki v zvezi s tiho družbo.
Keywords: tiha družba, tihi družbenik, pravice in obveznosti tihega družbenika, nosilec tihe družbe, parciarično posojilo
Published: 28.05.2018; Views: 934; Downloads: 240
.pdf Full text (806,78 KB)

39.
Pravni položaj prokurista (primerjalno)
Žan Horvat, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Prokurist je trgovski zastopnik gospodarskih družb. Značilnost prokure kot posebne oblike splošnega pooblastila je, da obseg takega pooblastila določa zakon. Prokurist zastopa družbo v vseh pravnih dejanjih, vključno v procesnopravnih. Omejen je glede odsvajanja in obremenjevanja družbinih nepremičnin, za kar potrebuje posebno pooblastilo. Prokurist nima poslovodnih upravičenj – družbo lahko zgolj zastopa nasproti tretjim osebam, znotraj same družbe pa odločitev ne more sprejemati. V primerjavi s hrvaškim in nemškim zakonom, je prokura pri nas urejena podobno, a skopo.
Keywords: prokurist, prokura, zastopanje, pooblastilo, vodenje poslov
Published: 06.06.2018; Views: 1142; Downloads: 100
.pdf Full text (1,22 MB)

40.
Posebnosti pravnega položaja komanditista
Filip Breznik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Komanditna družba je osebna družba, v kateri se združujeta dve vrsti družbenikov, pri kateri ima vsak od njiju različni vlogi. Po temeljni zasnovi je upravljanje družbe v rokah komplementarjev, kapital pa družbi zagotavljajo komanditisti. Komplementarji so za obveznosti družbe osebno in neomejeno odgovorni, komanditisti pa praviloma za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Za urejanje notranjih pravnih razmerij med družbeniki velja načelo pogodbene svobode, tako da lahko ta razmerja uredijo družbeniki z družbeno pogodbo drugače, kot jih ureja zakon. Nasprotno pa pri pravnih razmerij družbenikov do tretjih velja kogentna pravna ureditev, predvsem zato, da se varujejo interesi upnikov in varnosti pravnega prometa. Diplomsko delo sistematično obravnava pravni položaj komanditista, vključno z njegovimi specifikami, ob tem pa ga tudi primerja s pravnim položajem komplementarja. V uvodu je predstavljena zgodovina komanditne družbe, ki sega v čas srednjega veka, in njen razvoj do današnjega časa. Sledi obravnava nomotehnične ureditve pravnega položaja komanditista, ki se razlikuje od nomotehnične ureditve pravnega položaja komplementarja, saj se zanj uporabljajo določbe, ki veljajo za položaj družbenika v d.n.o. Pravni položaj komanditista je izrecno urejen v poglavju o k.d. V nadaljevanju je predstavljena ustanovitev same k.d. in njeno preoblikovanje, do katerega pride v primeru sprememb personalnega substrata družbe. Osrednji del diplomskega dela predstavlja analiza posebnosti pravnega položaja komanditista v luči zakonskih določb ZGD-1 v poglavju o k.d. Analiza je razdeljena na dva dela, in sicer na analizo posebnosti pravnega položaja komanditista v notranjih pravnih razmerjih s komplementarjem in na analizo posebnosti v zunanjih pravnih razmerjih komanditista do tretjih oseb. Posamezni instituti so predstavljeni in primerjani z nemškim pravnim redom, saj je temeljna zasnova k.d. prevzeta iz nemškega prava, če izvzamemo ureditev o pravni osebnosti družbe in izključitvi komanditista iz vodenja družbe.
Keywords: komanditna družba, osebne družbe, komanditist, komplementar, družba z neomejeno odgovornostjo, družbena pogodba.
Published: 13.07.2018; Views: 643; Downloads: 134
.pdf Full text (1,26 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica