| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 41
First pagePrevious page12345Next pageLast page
21.
DELO STEČAJNIH UPRAVITELJEV TER POOBLAŠČENIH OCENJEVALCEV VREDNOSTI V LUČI ZAKONODAJE ZFPPIPP
Ana Dvoršak, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bo predstavljeno delo stečajnih upraviteljev in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, predvsem v postopkih zaradi insolventnosti. Ko je govora o stečajnih upraviteljih, je njihova vloga, kljub temu, da je izjemno zahtevna in obsežna, zelo jasno opredeljena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Naloga stečajnega upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti je ključnega pomena za uspešno izpeljan postopek. Zgodba pri pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti je nekoliko drugačna, saj sta matična zakona, ki urejata to področje, dva, in sicer Zakon o sodiščih in Zakon o revidiranju. Tudi pooblaščeni ocenjevalci vrednosti odigrajo pomembno vlogo v postopkih zaradi insolventnosti, saj posedujejo strokovno znanje, ki je ključnega pomena za uspešno izvedene postopke. V prvem delu magistrskega dela se bomo najprej dotaknili razlage nekaj osnovnih pojmov za lažje razumevanje nadaljnje materije, ki je predmet obravnave. Podrobneje bosta predstavljena delo in vloga stečajnih upraviteljev, ločeno v postopku prisilne poravnave in stečajnem postopku. Prav tako bo govora o nadzoru nad ustreznim opravljanjem dela stečajnih upraviteljev. V drugem delu bo več govora o pooblaščenih ocenjevalcih vrednosti. Na tem mestu slovenska zakonodaja ni tako enotna kot pri stečajnih upraviteljih, saj poznamo dve vrsti ocenjevalcev vrednosti, kar bo v nadaljevanju predstavljeno posebej. Tudi v zvezi s pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti bo govora o njihovem delu in vlogi v postopku prisile poravnave ter stečajnem postopku.
Keywords: stečajni upravitelj, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, sodni cenilec, stečajni postopek, prisilna poravnava, postopki zaradi insolventnosti, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o sodiščih, Zakon o revidiranju
Published: 05.07.2016; Views: 1302; Downloads: 231
.pdf Full text (1,49 MB)

22.
Davčni vidik evropske delniške družbe (Societas Europaea)
Vlasta Lipovšek, 2016, master's thesis

Abstract: Glavni cilj magistrske naloge je preučitev davčnega vidika prve evropske družbe. Evropska delniška družba je znana po svojem latinskem terminu Societas Europaea (SE). Uredba o statutu evropske delniške družbe je odprla možnost ustanavljanja SE in je stopila v veljavo 8. oktobra 2004. Uredba o statutu evropske delniške družbe je bila dopolnjena z Direktivo o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Direktiva o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe predvideva nekaj možnih oblik sodelovanja delavcev. Njen pomen izhaja iz dejstva, da pomeni obstoj ene od možnih oblik sodelovanja delavcev konstitutivni element SE. Glavna prednost SE je možnost prenosa statutarnega sedeža družbe v drugo državo članico, ne da bi bilo za to treba družbo likvidirati. Zadnje sodbe Evropskega sodišča (Cartesio in Vale) omogočajo prenos sedeža tudi ostalim družbam pod določenimi pogoji. Po stanju na dan 20.3.2016 je bilo ustanovljenih 2.525 SE. Največje število ustanovljenih SE ima Češka republika (1.768), sledita ji Nemčija (377) in Slovaška (116). Opravljenih je bilo 86 selitev sedeža SE v drugo državo. V glavnem so bile selitve opravljene v države z ugodnim davčnim režimom. SE se lahko ustanovi na podlagi združitve, ustanovitve holdinške SE, ustanovitve hčerinske SE, na podlagi preoblikovanja iz delniške družbe. Največ SE, 86%, je bilo ustanovljenih kot hčerinska SE. Davčni vidik nima vpliva na izbiro načina ustanovitve, saj direktiva o združitvah 2009/133/ES omogoča ob izpolnjevanju pogojev davčno nevtralno obravnavo. Na davčno obravnavo SE vpliva direktiva 2011/96/EU mati-hči na področju nakazovanja dividend in na upoštevanje prihodkov pri prejemnici dividend. Direktiva o obrestih in licenčninah 2003/49/ES ne vpliva na SE, saj SE ni navedena na seznamu družb, za katere se uporablja direktiva. To predstavlja slabost SE v primerjavi z drugimi družbami. V nalogi je predstavljen davčni vidik delujoče SE. SE je pravnorganizacijska oblika družbe in zato ne sme biti individualno orodje za davčno načrtovanje. Zaradi posebnih značilnosti SE (na primer ustanovitev SE z čezmejnimi združitvami ali prenosom sedeža SE v drugo državo članico EU ali EGP), se lahko uporablja tudi kot sredstvo za davčno načrtovanje, in sicer toliko časa dokler bodo takšne razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi. V nalogi je predlagan sistem obdavčitve za SE, ki ne bo povzročil diskriminacije drugih družb. Poseben davčni sistem samo za SE bi povzročil diskriminacijo drugih družb. SE vpliva na povečanje davčne konkurence med državami in posredno na proces davčne harmonizacije na področju direktnih davkov v EU. Na podlagi primerjave sistema obdavčitve SE v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Irski, Italiji, Nemčiji in Nizozemski so narejene primerjave z davčnim sistemom Slovenije. Podani so predlogi za spremembo slovenskega davčnega sistema.
Keywords: evropska delniška družba, ustanovitev SE, davčno rezidentstvo, davek od dohodkov pravnih oseb, transferne cene, tanka kapitalizacija, olajšave za raziskave in razvoj, čezmejni prenos sedeža, čezmejno upoštevanje izgub, sodelovanje delavcev, harmonizacija davkov.
Published: 15.09.2016; Views: 885; Downloads: 83
.pdf Full text (1,26 MB)

23.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ENOTIRNEGA SISTEMA UPRAVLJANJA
Nina Majcen, 2016, master's thesis

Abstract: Družbe, ki imajo enotirni sistem, imajo poleg skupščine delničarjev še upravni odbor kot organ vodenja in nadzora, medtem ko imajo družbe z dvotirnim sistemom poleg skupščine še upravo kot organ vodenja in nadzorni svet kot organ nadzora. V svetu in EU prevladuje enotirni sistem upravljanja, ki je značilen za trge z razpršeno strukturo lastništva, dobro razvitim kapitalskim trgom in majhnim vplivom države na upravljanje družb. Delniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja v Sloveniji niso pogoste. Za slovenski pravni red je imela velik pomen Uredba o statutu evropske družbe, saj je na podlagi njenih določb Slovenija uvedla in dala možnost družbam, da same izberejo sistem upravljanja, s čimer je enotirni sistem postal enakovreden dvotirnemu. Ključna prednost enotirnega sistema izhaja iz njegove zasnove, da se funkciji vodenja in nazora opravljata v okviru istega organa, to omogoča učinkovitejše upravljanje družbe. Člani odbora se sestajajo pogosteje, neizvršni direktorji so v primerjavi s člani nadzornih svetov bolje informirani o poslovanju družbe, sprejemanje odločitev poteka kot rezultat dialoga in omogoča hitrejše odločanje. Enotirni sistem omogoča delničarjem tudi večjo avtonomijo pri ureditvi razmerij med vodenjem in nadzorom družbe ter pri določanju pristojnosti posameznih organov in jim daje tudi večji vpliv na upravljanje družbe. V enotirnem sistemu namreč delničarji imenujejo in odpokličejo člane upravnega odbora, to v dvotirnem sistemu, kjer člane uprave imenuje nadzorni svet, ni možno. Pri odpoklicu je razlika med sistemoma tudi v tem, da lahko delničarji člane upravnega odbora kadarkoli odpokličejo brez utemeljenega razloga, medtem ko so v dvotirnem sistemu razlogi določeni z zakonom. Poleg tega so v enotirnem sistemu dopustni tudi posegi skupščine delničarjev na področje vodenja poslov, to v dvotirnem sistemu ni dovoljeno. Uprava v dvotirnem sistemu namreč vodi posle samostojno in na lastno odgovornost in razen za posle, za katere je potrebno soglasje nadzornega sveta, in v primeru, če uprava to zahteva, nadzornemu svetu in skupščini ni dovoljeno odločati o vprašanjih vodenja poslov. V enotirnem sistemu pa skupščina lahko daje upravnemu odboru (in izvršnim direktorjem) navodila in omejitve, ki jih morajo le-ti pri opravljanju svojih nalog upoštevati, postavlja pa se vprašanje, kakšen obseg njenega vpliva je dopusten, če ni opredeljen v statutu družbe. Člani nadzornega sveta v dvotirnem sistemu so bolje pozicionirani za izvajanje nadzora, saj so oblikovani v posebnem organu, to jim omogoča, da so neodvisni od uprave. V enotirnem sistemu se zaradi združljivosti funkcije vodenja in nadzora v okviru enega organa pojavlja vprašanje, kdo je pristojen za vodenje poslov in kdo za nadziranje. V praksi se je zaradi težav, povezanih s pomanjkljivim nadzorom v enotirnem sistemu, izoblikovala takšna razmejitev pristojnosti, da izvršni direktorji vodijo posle, neizvršni direktorji pa nadzirajo poslovanje. Zaradi konflikta interesov se vedno bolj poudarja zagotavljanje neodvisnosti neizvršnih direktorjev in ustreznega razmerja med izvršnimi in neizvršnimi direktorji, to delničarjem daje večje zagotovilo za boljši nadzor. V enotirnem sistemu je (bilo) namreč mogoče, da je imela ena oseba široke pristojnosti in veliko moč, če je opravljala funkcijo predsednika upravnega odbora in glavnega izvršnega direktorja hkrati. Nezdružljivost teh funkcij je zdaj določena v kodeksih ali že z zakonodajo. Prav te aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti nadzorne funkcije v enotirnem sistemu dejansko pomenijo približevanje enotirnega sistema dvotirnemu sistemu. Ker ima vsak od predstavljenih sistemov svoje prednosti in slabosti je pomembno, da jih delničarji pri izbiri sistema upravljanja poznajo in upoštevajo, da lahko izberejo v danih okoliščinah najbolj ustreznega.
Keywords: korporativno upravljanje, enotirni in dvotirni sistem upravljanja, upravni odbor, izvršni in neizvršni direktorji, javne delniške družbe, korporacijsko pravo, uprava, nadzorni svet, vodenje poslov in nadzor
Published: 24.10.2016; Views: 2611; Downloads: 408
.pdf Full text (1017,11 KB)

24.
Obveznosti direktorja ob nastanku insolventnosti družbe in njegova odškodninska odgovornost stečajnim upnikom
Anita Kodba, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Namen magistrskega dela je celovita obravnava obveznosti direktorja ob nastanku insolventnosti družbe in njegove odškodninske odgovornosti stečajnim upnikom. Direktor je družbi odškodninsko odgovoren za nastalo škodo, če krši svoje poslovne obveznosti iz rednega poslovanja družbe, kot jih določata 1. odst. 236. čl. ZGD-1 in 28. čl. ZFPPIPP. Z začetkom stečajnega postopka procesno legitimacijo za vložitev odškodninske tožbe zoper (takrat že) bivšega direktorja v imenu družbe pridobi stečajni upravitelj in stečajni upniki. Ne glede na to, kdo vloži odškodninski zahtevek, je materialni upravičenec družba kot stečajni dolžnik. To pomeni, da se odškodnina izterja v dobro stečajne mase, iz katere se poplačujejo terjatve stečajnih upnikov. Uveljavljanje odškodninskih zahtevkov v korporacijskem in insolvenčnem pravu je zahtevno, saj so dejanska in pravna stanja praviloma zelo kompleksna. Tožnik nosi dokazno breme protipravnega ravnanja direktorja, nastanka škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastankom škode. Direktor pa se svoje odgovornosti lahko razbremeni, če dokaže, da je ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo ali da je bil vzrok za protipravno ravnanje zunaj njegove poslovne sfere (npr. zakonit sklep skupščine). Sklicuje pa se lahko tudi na, v teoriji in sodni praksi, vse bolj uveljavljeno pravilo podjetniške presoje. Z nastankom insolventnosti družbe za direktorja nastanejo še dodatne obveznosti enakega obravnavanja upnikov ter dolžnost pravočasnega analiziranja vzrokov za nastanek insolventnosti in predlaganja sanacijskih ukrepov, v skladu z določbami 34. do 39. čl. ZFPPIPP. Če direktor te obveznosti prekrši, nastane na podlagi 42. čl. ZFPPIPP še posebna, lex specialis, neposredna, neposlovna, odškodninska odgovornost stečajnim upnikom. Direktor je stečajnim upnikom odgovoren za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila svojih terjatev. Za to odškodninsko odgovornost zakon predpisuje posebno procesno predpostavko, in sicer začetek stečajnega postopka. Ker je namen obravnavanih zakonskih določb zagotoviti učinkovito varstvo interesov upnikov ob nastanku insolventnosti družbe, je upravitelj oz. stečajni upniki maksimalno razbremenjen dokaznega bremena. Zakon namreč postavlja domnevo vzročne zveze in višine škode. Upravitelj oz. stečajni upniki morajo dokazati samo začetek stečajnega postopka ter protipravnost ravnanj direktorja po nastanku insolventnosti družbe, to je kršitev določb 34.–39. čl. ZFPPIPP. Ekskulpacijski razlogi v tem primeru so strožji kot v primeru poslovne odškodninske odgovornosti direktorja družbi, pri tem pa se direktor ne more sklicevati na privilegij podjetniške presoje, ki se nanaša zgolj na poslovne odločitve ne pa tudi na pravno-vezane odločitve. Teorija in praksa ugotavljata, da določba o odškodninski odgovornosti direktorja iz 42. čl. ZFPPIPP v praksi ni zaživela. Skozi delo sem poskušala poiskati "luknje v zakonu", skozi katere se bivši direktorji stečajnih dolžnikov tako spretno izmikajo svoji odškodninski odgovornosti, a sem na koncu ugotovila, da zakonodaja ni pomanjkljiva in ne potrebuje nikakršnih bistvenih sprememb. Razlog, da obravnavana določba ni zaživela (torej, da upravitelji oz. stečajni upniki ne vlagajo odškodninskih zahtevkov zoper bivše direktorje stečajnega dolžnika), je po mojem mnenju v njeni neekonomičnosti (visokih pravdnih stroških in negotovi izterljivosti odškodnine).
Keywords: insolventnost, obveznosti direktorja, stečaj, odškodninska odgovornost
Published: 10.12.2016; Views: 1554; Downloads: 145
.pdf Full text (1,70 MB)

25.
Zloraba obrambne tožbe (plenilski delničar)
Primož Obal, 2016, master's thesis

Abstract: Pravica do izpodbijanja omogoča delničarju kontrolo zakonitosti skupščinskih sklepov. Sodno varstvo je delničarju omogočeno z obrambno tožbo, ki jo uveljavlja tekom gospodarskega spora. Tožbeni zahtevek se lahko glasi na ničnost sklepa skupščine ali pa na njegovo razveljavitev. Ker lahko sklep skupščine izpodbija vsak delničar, je uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti izpostavljeno široki sodni kontroli. Zato je za zagotavljanje pravne varnosti, zakonitost postopka z obrambno tožbo, ključnega pomena. Kljub temu pa se v praksi postopek z obrambno tožbo v določenih primerih zlorablja. Analiza zlorabe obrambne tožbe, s posebnim poudarkom na preprečevanju zlorab, je predmet te magistrske naloge. Ker se je izsiljevanje z obrambno tožbo najprej pojavilo v nemškem korporacijskem pravu, kjer se taki delničarji označujejo kot plenilski (Räuberische Aktionäre), se bom navezoval tudi na rešitve, ki jih ponuja nemško pravo. Kot predmet magistrske naloge je zato šteti tudi opredelitev kakšnega delničarja, je v slovenskem pravu šteti za plenilskega.
Keywords: sklep skupščine delniške družbe, tožba na razveljavitev sklepa skupščine delniške družbe, obrambna tožba, zloraba obrambne tožbe, izsiljevanje delničarjev, plenilski delničarji
Published: 24.10.2016; Views: 500; Downloads: 54
.pdf Full text (627,75 KB)

26.
ODGOVORNOST ZA NEPRAVOČASNI STEČAJ GOSPODARSKE DRUŽBE KOT POSLEDICA PONAREDITVE PODATKOV LETNEGA POROČILA Z VIDIKA ZAHTEV PRAVA EU
Katarina Moravec, 2016, master's thesis

Abstract: Insolventnost gospodarske družbe je stanje, za katerega pravo zahteva sprejem ustreznih ukrepov, kot so finančna reorganizacija, prisilna poravnava ali stečaj. Organi vodenja in nadzora so dolžni stanje insolventnosti zaznati dovolj zgodaj, nato pa brez nepotrebnega odlašanja nadaljevati z ukrepi, s katerimi zagotovijo stabilno finančno poslovanje gospodarske družbe. Namen hitrega delovanja je v varstvu interesov upnikov, saj lahko prav ti zaradi zavlačevanja sprejema prepotrebnih ukrepov izgubijo največ. Stanje insolventnosti gospodarske družbe, kot ga določa 14. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) se zazna najkasneje ob sestavi letnega poročila, kot enega najpomembnejših korporacijskopravnih aktov vsake gospodarske družbe in podjetnika. Na podlagi tega se lahko ugotovi zadolženost (prezadolženost) gospodarske družbe, strukturo dolgov, zavarovanja, kot tudi realno vrednost premoženja gospodarske družbe. Generalna klavzula v prvem odstavku 61. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) zahteva, da je letno poročilo sestavljeno jasno in pregledno ter da izkazuje resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti gospodarske družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Če so podatki v letnem poročilu ponarejeni tako, da izkazujejo boljše premoženjsko stanje od dejanskega, se stanje insolventnosti ne zazna. Posledično to pomeni, da do pravočasnega sprejema ustreznih ukrepov, kot jih za primer insolventnosti gospodarske družbe določa ZFPPIPP ne pride, kar prinese odgovornost članov organov vodenja in nadzora. Zavlačevanje s predlaganjem stečaja je predvsem v interesu lastnikov gospodarske družbe, ki z odlaganjem pridobijo možnost, da iz gospodarske družbe umaknejo lastna sredstva in ustanovijo novo gospodarsko družbo, s čimer oškodujejo predvsem svoje upnike.
Keywords: finančno poslovanje gospodarske družbe, business judgement rule, letno poročilo, harmonizacija bilančnega prava, ponarejanje podatkov letnega poročila, insolventnost, nepravočasni stečaj, odgovornost članov organov vodenja in nadzora, stečajni upravitelj, revizor.
Published: 06.03.2017; Views: 893; Downloads: 83
.pdf Full text (642,46 KB)

27.
ANALIZA DOMNEVNO »NEPOŠTENE« POSLOVNE PRAKSE PRI USTANAVLJANJU IN DELOVANJU DRUŽB Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO; PREGLED AKTUALNEGA STANJA IN PRAVNI INSTRUMENTI ZA NJENO ZAJEZITEV
Romana Gajšek, 2016, master's thesis

Abstract: Akterji na trgu podjetništva praviloma ustanavljajo gospodarske družbe zaradi pridobivanja dobička. Najbolj priljubljena je družba z omejeno odgovornostjo. Primerna je za koncentracijo manjšega kapitala (srednja in manjša podjetja). Ni pa nujno, da je razlog za ustanovitev d.o.o.-ja pridobivanje dobička. Razlogi so lahko različni, eni so zakoniti in legitimni, drugi ne. Poslovna praksa vedno znova iznajde modele domnevne »nepoštene« prakse. Ti so predstavljeni v nalogi. Analizirajo se pojavi družb brez podjetja, neaktivne družbe – plaščne družbe in družbe na zalogo ter trgovanje z njimi in njihova uporabnost. Najbolj aktualna sta pojava veriženja »podjetij«: ustanavljanje družb na zalogo in prodaja le-teh ter feniksove družbe (prenos podjetij in poslovanja družbe iz »bolne« na »zdravo« družbo ter opuščanje stare družbe z obveznostmi in tako naprej). Pojav feniksove družbe je v slovenskem prostoru že znan iz časov uvedbe prvotnega ZGD-ja, ustanavljanje družb na zalogo ter trgovanje z njimi pa se je razširilo po uvedbi informacijske tehnologije na področju prava družb in vzpostavitvi brezplačnih eVem točk. Da bi učinkoviteje preprečevali škodljivost teh pojavov, obstaja vrsta instrumentov za njihovo zajezitev. Naloga jih na enem mestu poskuša strniti in predstaviti njihove bistvene lastnosti. Posebej se kritično opredeli do instituta izbrisa pravne osebe brez likvidacije ter osebne odgovornosti družbenikov predvsem glede razloga izbrisa nepredložitev letnih poročil v dveh zaporednih letih na AJPES. Naloga je kritična tudi do noveliranih določb ZGD-1I, ki bi naj preprečevale veriženje (časovne omejitve ustanavljanja d.o.o.-jev na tri mesece, ničnost tistih posojil v okviru načela ohranjanja osnovnega kapitala, ki so omejena le na zakonsko predpisan minimalni osnovni kapital …). Ugotavlja se tudi, da obstoji le malo judikatov glede uporabe prikazanih institutov, je pa več izbrisanih družb brez likvidacije. Izpostavlja se pomanjkanje preventivne kontrole sodnega registra v zvezi z registracijo d.o.o.-jev in razumevanje vloge notarja na področju prava družb. Poudarek notarjeve vloge pri d.o.o.-jih je v svetovalni in pojasnilni dolžnosti, posebej glede opozoril v zvezi s prebojem načelne neodgovornosti družbenikov za obveznosti družbe. Glede na to, da je Slovenija prevzela regulativo na področju družb z omejeno odgovornostjo ter sodnega registra iz Nemčije in Avstrije, se je pregledala njihova zakonodaja in sodna praksa. Naloga ugotavlja, da sta se obe državi soočali s podobnimi pojavi. Obe imata na razpolago tudi podoben instrumentarij institutov za zajezitev, kot je pri nas. Vendar pa izkazujeta bogato sodno prakso glede uporabe le-teh. Poznata tudi izbris družb po uradni dolžnosti brez likvidacije, ni pa najti zakonsko predpisane posebne osebne odgovornosti družbenikov. Nobena od držav nima časovne omejitve v zvezi z ustanavljanjem d.o.o.-jev, niti ne posebne zaščite le zakonsko predpisanega minimalnega osnovnega kapitala. Ugotavlja se, da imata obe državi učinkovito razdelano preventivno preprečevanje teh pojavov. Prvi v vrsti je to notar, ključno vlogo kontrole pa izvaja s svojo kreativnostjo predvsem v okviru preizkusa materialnopravnih predpostavk sodni register. Tako se je v registrski praksi razvil pojem razgrnitev družbe na zalogo/plaščne družbe, v Nemčiji tudi gospodarska nova ustanovitev. Zaradi pritiskov konkurenčnih sistemov ustanavljanja in delovanja družb z omejeno odgovornostjo po državah EU in težnjah po liberalizaciji in zniževanju stroškov, sta obe državi ubranili načelo varstva upnikov. Z uvedbo novih podoblik d.o.o.-jev (podjetniška družba in d.o.o. z ustanovitvenim privilegijem) sta hkrati sprejeli stroga pravila o zagotavljanju in ohranjanju (osnovnega) kapitala ter ohranili pristojnost notarja.
Keywords: plaščna družba, družba ustanovljena na zalogo, veriženje podjetij, feniksova družba, razgrnitev družbe na zalogo in razgrnitev plaščne družbe, gospodarska nova ustanovitev, notar, sodni register.
Published: 24.10.2016; Views: 943; Downloads: 112
.pdf Full text (1,45 MB)

28.
Partnerstvo z omejeno odgovornostjo v statusnem pravu Anglije in Walesa
Sabina Kulić, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Predstavitev statusne oblike partnerstvo z omejeno odgovornostjo, limited liability partnership, LLP kot se je leta 2001 pojavilo v Angliji in Walesu, nato pa razširilo še v Azijo. Omenjeno statusno obliko bi najlažje opisali kot hibrid med družbo z omejeno odgovornostjo in družbo z neomejeno odgovornostjo. Zaradi različnih razvojnih tokov je ta statusna oblika na različnih koncih sveta dobila različne oblike. V splošnem bi lahko govorili o ameriškem in angleškem modelu. V magistrskem delu sem se posvetila angleškemu modelu. Posebnost partnerstva z omejeno odgovornostjo sem poskušala ponazoriti s primerjavo s statusnimi oblikami, ki so slovenskemu pravu bolj domače: družbo z omejeno odgovornostjo, komanditno družbo in general partnership, ki je osebna družba, podobna družbi z neomejeno odgovornostjo. Drugi del naloge je namenjen primerjavi angleškega modela z ameriškim in pojavom različic teh modelov v azijskih državah. S primerjavo in analizo sem potrdila hipotezo da je LLP kot se je pojavilo v Angliji in Walesu leta 2001 originalna oblika, po kateri so povzemale številne države. Druge hipoteze, da je LLP najugodnejša oblika za opravljanje posla z namenom dobička, zaradi prevelikega števila dejavnikov, ki vplivajo na izbiro statusne oblike, ni bilo mogoče potrditi.
Keywords: Partnerstvo z omejeno odgovornostjo, komanditna družba, general partnership, kapitalske družbe, davčna transparentnost, fleksibilna notranja struktura, omejena odgovornost, pravna oseba, angleški model
Published: 19.09.2016; Views: 506; Downloads: 63
.pdf Full text (718,35 KB)

29.
Primerjava pravne ureditve družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in Italiji
Sara Trbižan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj civilizacije in potreba po preživetju je že v casu Mezopotamije pripeljala do nastanka prve trgovine in blagovne menjave. Kot logicna posledica je temu sledilo oblikovanje prvih pravil, po katerih naj takšna trgovina in menjava delujeta. S casom so se ta pravila pravno uredila in uzakonila, izvajalke teh pravil pa so postale kapitalske in osebne družbe, ki so se postopoma razvijale. Danes ena najpomembnejših oblik kapitalskih družb je družba z omejeno odgovornostjo. Gre za družbo, ki je v Sloveniji in Italiji zelo, ce ne celo najbolj, razširjena. Za njeno pravno ureditev se subsidiarno uporabljajo dolocbe delniške družbe, iz katere se je d.o.o. prakticno tudi razvila. Razvila se je predvsem za potrebe malih in srednje velikih podjetij, kjer se riziko omeji le na kapital družbe in izkljucuje neposredno odgovornost družbenikov. Družba z omejeno odgovornostjo nastane s sklenitvijo družbene pogodbe ali s podpisom akta o ustanovitvi. Narava obeh je konstitutivnega pomena za družbo, pogodbi o ustanovitvi pa sta podrejeni nacelu dispozitivnosti in ne nacelu statutarne strogosti, kot je to znacilno za delniško družbo. Njeni organi delovanja so poslovodstvo, nadzorni svet in skupšcina, katerih imenovanje in odpoklic je naloga družbenikov družbe. Poleg klasicne oblike družbe z omejeno odgovornostjo poznata italijansko in slovensko pravo tudi družbo z enim družbenikom, italijansko pa poleg omenjene še druge opisane v prvih poglavjih diplomske naloge. V zadnjem casu, smo predvsem na Primorskem prica rastocemu trendu ustanavljanja družb v Sloveniji, s strani italijanskih državljanov. Poglavitni razlog je definitivno nižja obdavcitev dobicka pri nas. O tem ali je to edini razlog razglabljam v zadnjem poglavju diplomske naloge.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, d.o.o., Italija, Slovenija, Zakon o gospodarskih družbah, ZGD-1, Civilni zakonik, CC
Published: 19.09.2016; Views: 547; Downloads: 74
.pdf Full text (454,69 KB)

30.
KORPORATIVNO UPRAVLJANJE V DRUŽINSKIH PODJETJIH S PREDLOGOM SMERNIC UPRAVLJANJA NA ŠTUDIJI PRIMERA
Jure Remškar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Korporativno upravljanje so odnosi med imetniki deležev, poslovodnim in nadzornim organom in drugimi deležniki. Države, stroka in tudi gospodarske družbe vidijo v korporativnem upravljanju dodano vrednost, ki pripomore k boljšemu, učinkovitejšemu in bolj preglednejšemu poslovanju. Korporativno upravljanje je zelo pomembno tudi za družinska podjetja.Urejati mora namreč tudi zapletene odnose med samimi člani družine. S pregledom zakonskega okvira in avtonomnih pravnih aktov ter študijo primera v zaključku predlagam model upravljanja za družinsko podjetje, ki sem ga analiziral. Bistvena ugotovitev je, da je treba jasno opredeliti odgovornosti posameznika ter predvsem zelo jasno razmejiti vlogo imetnika deleža in vlogo poslovodje ali člana organa nadzora.
Keywords: korporativno upravljanje, družinsko podjetje
Published: 20.09.2016; Views: 366; Downloads: 62
.pdf Full text (517,02 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica