| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 41
First pagePrevious page12345Next pageLast page
11.
PRIPISNI SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI
Marjana Raduha, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Pripisni spregled pravne osebnosti je podvrsta civilnopravnega instituta spregleda pravne osebnosti, ki se v osnovi deli na jamčevalni in pripisni spregled pravne osebnosti. Ta delitev temelji na pravni posledicah, ki so značilne za posamezno podvrsto. Njegovo bistvo je negiranje ločitvenega načela pri pravnih osebah. S pripisnim spregledom pravne osebnosti določenemu pravnemu subjektu pripišemo neko lastnost, ravnanje, vedenje oziroma prepoved ali opustitev, ki dejansko pripada oziroma se nanaša na drug subjekt in nato pravne posledice tega dejanskega stanja učinkujejo na subjekt, ki se mu določena lastnost, ravnanje, vedenje oziroma prepoved ali opustitev pripiše. Ena od udeleženih oseb je zmeraj pravna oseba. Ta institut pozna večina večjih svetovnih pravnih sistemov a je v le redko katerem uzakonjen in povzroča v teoriji veliko polemik, pravna praksa pa se ga načeloma poslužuje v izjemnih primerih, kadar druge rešitve ne prinesejo pravičnega rezultata.
Keywords: pripisni spregled pravne osebnosti, jamčevalni spregled pravne osebnosti, spregled pravne osebnosti, pravna oseba, ločitveno načelo, načelo poštenosti in pravičnosti, teorija kontrole
Published: 11.01.2013; Views: 2848; Downloads: 472
.pdf Full text (391,16 KB)

12.
INDIVIDUALNE IN KOLEKTIVNE PRAVICE DELNIČARJEV NA SKUPŠČINI DELNIŠKE DRUŽBE
David Fister, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Individualne in kolektivne pravice delničarjev na skupščini delniške družbe, seznanja bralca s pravicami delničarjev, ki so posledica korporacijskega razmerja med delničarji in družbo, s katerim se omejuje in opredeljuje obseg pravic in obveznosti posameznega deležnika tega razmerja. V uvodu je opredeljen problem diplomskega dela ter tudi namen in cilj naloge, ki se nanaša na sistematično predstavitev pravic delničarjev na skupščini in vprašanje poznavanja teh pravic in posledično uporaba v praksi. V naslednjih poglavjih je predstavljena delniška družba ter način njenega delovanja s predstavitvijo vloge posameznega organa, saj menim, da je poznavanje in razumevanje razmerij pomembno za bralca iz razloga razumevanja posameznega instituta varovanja pravic delničarjev. Ker se večina pravic, tako individualnih kot kolektivnih, uresničuje na skupščini delniške družbe, sem skupščini namenil posebno poglavje. Po predstavitvi pravic delničarjev na splošno, sledi jedro diplomskega dela, kjer so predstavljene posamezne korporacijske in manjšinske pravice delničarjev, ter njihovo uresničevanje na delniški skupščini, s katerim bralec pridobi občutek obsega varstva, ki ga je deležen delničar po Zakonu o gospodarskih družbah. V zadnjem delu jedra je opisano varstvo delničarjev v angloameriškem in kontinentalnem pravnem sistemu, kar bralcu omogoča primerjavo s tujimi pravnimi redi in tako zaokrožuje pregled v zaključeno celoto.
Keywords: delniška družba, skupščina delniške družbe, korporacijsko razmerje, korporacijske pravice, manjšinske pravice, Zakon o gospodarskih družbah, nadzorni svet, uprava, upravni odbor, ničnost sklepov, actio pro socio, manjšinski delničarji.
Published: 22.03.2013; Views: 1879; Downloads: 704
.pdf Full text (797,72 KB)

13.
ZAVAROVANE IN NEZAVAROVANE TERJATVE V STEČAJNEM POSTOPKU
Tjaša Jakljič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V stečajnem postopku upravitelj opravlja procesna in druga dejanja zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov. Glavni cilj stečajnega postopka je v čim večjem odstotku poplačati terjatve upnikov ter po končani unovčitvi premoženja stečajnega dolžnika in razdelitvi stečajne mase, insolventnega gospodarskega subjekta izbrisati iz sodnega registra. Skozi stečajni postopek morajo vsi subjekti, ki sodelujejo v stečajnem postopku, upoštevati temeljna načela postopka, ki jih predvideva Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) . Eno najpomembnejših načel stečajnega postopka, ki varuje upnike, je načelo enakega obravnavanja upnikov. Na podlagi navedenega načela je potrebno vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako. Se pa upniki med seboj razlikujejo glede na vrsto terjatve, ki jo imajo do stečajnega dolžnika. ZFPPIPP izrecno opredeljuje štiri vrste terjatev, in sicer zavarovane, navadne, prednostne in podrejene. Upnik, ki ima terjatev zavarovano z ločitveno pravico, ima pri prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, prednostno pravico do poplačila pred ostalimi upniki, katerih terjatve niso zavarovane. Razlika med zavarovanimi in nezavarovanimi terjatvami se pokaže že pri prijavi in preizkusu terjatev, bistvena pa je pri oblikovanju in razdelitvi stečajne mase. Tekom stečajnega postopka se oblikuje splošna stečajna masa in posebne stečajne mase. Navedeno je posledica dejstva, da imajo nekateri upniki na določene premoženju stečajnega dolžnika ločitveno pravico.
Keywords: stečajni postopek, upnik, stečajni dolžnik, terjatev, stečajna masa
Published: 14.05.2013; Views: 5019; Downloads: 1005
.pdf Full text (591,96 KB)

14.
POENOSTAVLJENA PRISILNA PORAVNAVA
Ajda Lesjak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Poenostavljena prisilna poravnava je institut, ki do pred kratkim v našem pravnem sistemu še ni obstajal. Ko je parlament, maja 2013, odločno sprejel predlog novega stečajnega zakona, se je to spremenilo. Pred tem Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju instituta poenostavljene prisilne poravnave torej ni urejal. V našem pravnem sistemu je na področju insolvenčnega prava urejena prisilna poravnava, kot eden izmed dveh glavnih postopkov zaradi insolventnosti. Druga vrsta insolvenčnega postopka je stečajni postopek. Preden je stopil v veljavo Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, so insolvenčno področje urejali predvsem trije zakoni, in sicer: Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Zakon o finančnem poslovanju podjetij in Zakon o gospodarskih družbah. Prav tako v nobenem izmed teh zakonov ni bil urejen institut poenostavljene prisilne poravnave. Vlada Republike Slovenije je že leta 2011 začela s pripravo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Predlog je bil torej pred kratkim sprejet, kar pomeni, da smo dobili novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Novela uzakonja institut male oziroma poenostavljene prisilne poravnave, ki predstavlja veliko prednost za samostojne podjetnike in mikro podjetja ter rešitev na področju finančnega prestrukturiranja.
Keywords: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; prisilna poravnava; poenostavljena prisilna poravnava; finančno prestrukturiranje.
Published: 22.08.2013; Views: 9401; Downloads: 1253
.pdf Full text (369,02 KB)

15.
Vloga in pomen upravitelja v stečajnem postopku
Nina Alibašić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Avtorica v svojem diplomskem delu obravnava pravni položaj stečajnega upravitelja. Pri tem se najprej osredotoča na opredelitev stečajnega prava, njegovih osnovnih načel in stečaja kot pravne institucije za varovanje interesov upnikov. Nadalje obravnava značilnosti, pravne predpostavke in posledice ter organe stečajnega postopka. Osrednji del razprave namenja pravnemu položaju stečajnega upravitelja kot organa postopka z obravnavo njegovih obveznosti, pristojnosti in nalog, imenovanja in razrešitve, odškodninske odgovornosti in pravne narave njegove fukcije. Delo vključuje tudi kratek pregled najnovejših zakonskih sprememb, ki se nanašajo na pravni položaj stečajnega upravitelja.
Keywords: stečajno pravo, stečaj, stečajni postopek, stečajni upravitelj, pravni položaj
Published: 10.01.2014; Views: 2090; Downloads: 510
.pdf Full text (684,15 KB)

16.
DAVČNE IMPLIKACIJE PRI PRENOSU POSLOVNEGA DELEŽA V PRIMERJAVI S PRENOSOM POSLOVNIH SREDSTEV V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO
Sanja Savič, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi avtorica obravnava pravne in davčne implikacije, ki nastanejo pri prevzemanju ciljnega podjetja na dva načina, in sicer, bodisi s prenosom poslovnega deleža (share deal) bodisi s prenosom poslovnih sredstev (assets deal) v družbi z omejeno odgovornostjo. Končni cilj obeh prenosov je primerljiv, v magistrski nalogi pa so nazorno prikazane različne korporacijskopravne in davčnopravne implikacije glede na status odsvojitelja. Posebno pozornost je avtorica namenila analizi pravnih posledic, ki se kažejo v spremembi pripadnosti premoženja družbe pri prenosu ciljnega podjetja kot skupka premoženjskih pravic ter spremembi strukture personalnega substrata družbe pri prenosu poslovnega deleža v družbi, nosilki ciljnega podjetja. Pridobljena izhodišča, ki izhajajo iz korporacijskopravnega dela, omogočajo izpeljavo konkretnih davčnopravnih implikacij, ki so v magistrski nalogi podrobno opredeljena. Magistrska naloga poda odgovore na številna odprta vprašanja, prav tako pa so v njej zajeti teoretični pristopi ter podani praktični izsledki iz domačega in tujega poslovnega okolja. Z magistrsko nalogo avtorica potrdi raziskovalno predpostavko o različnosti davčnopravnih implikacij. Iz zaključnih ugotovitev je razvidno, kateri izmed načinov obvladovanja podjetniškega orodja je, upoštevajoč izpostavljene predpostavke, optimalnejši z vidika obdavčitve. Tako transakcija prenosa poslovnega deleža, kot tudi transakcija prenosa poslovnih sredstev, imata svoje prednosti in slabosti. Presoja o izbiri poslovne transakcije je odvisna od konkretnih, dejanskih okoliščin ter ciljev in položaja pogodbenih strank. Takšna ugotovitev še dodatno potrjuje, da so izsledki analize konkurenčnih prednosti in slabosti obeh vrst transakcij, kot je podana v pričujočem magistrski nalogi, koristna teoretična podlaga lastnikom družb, ki bodo sprejemali odločitev o strategiji prodaje svojega podjetja, prav tako pa tudi potencialnim kupcem, ki bodo presojali možnosti za začetek novega ali razširitev obstoječega poslovanja.
Keywords: prenos poslovnega deleža (share deal), prenos poslovnih sredstev (assets deal), skrbni pregled, davčna opredelitev, izvzem dobičkov iz odsvojitve poslovnih deležev, bistvene razlike med prenosom poslovnega deleža in prenosom poslovnih sredstev
Published: 28.05.2014; Views: 1543; Downloads: 639
.pdf Full text (787,20 KB)

17.
Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo ter pogojno povečanje osnovnega kapitala
Janez Vončina, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so obveznice, ki predstavljajo instrumente t.i. mezaninskega kapitala, kajti združujejo tako elemente lastniškega kot dolžniškega kapitala. Čeprav se te obveznice načeloma uvrščajo med instrumente dolžniškega financiranja delniške družbe, jih obeležuje pomembna dodatna kvaliteta: njihovi imetniki lahko pod določenimi pogoji pridobijo delnice družbe. Upravičenju do pridobitve delnic, ki je inkorporirano v zamenljive obveznice oziroma v obveznice z delniško nakupno opcijo, je imanentno tveganje razvodenitve kapitalske udeležbe obstoječih delničarjev, zato je treba njihove interese primerno zavarovati. Slovenski pravni red po zgledu na primerjalne korporacijske ureditve varstvo vzpostavlja na dveh nivojih. Zaostruje pogoje za izdajo teh obveznic, saj sme poslovodstvo emisijo izvršiti le, če s tem soglaša skupščina delničarjev, ter delničarjem zagotavlja prednostno pravico do nakupa obveznic ob njihovi izdaji. Soglasje k izdaji obveznic skupščina poda bodisi z obvezujočim bodisi s pooblastitvenim sklepom. Proceduralne zahteve so v obeh primerih enake. Prednostna pravica delničarjev do nakupa obveznic se lahko tudi izključi, če so za to izpolnjene zahtevane formalne in materialne predpostavke. Pri izvedbi emisije na podlagi pooblastitvenega sklepa sme skupščina za izključitev prednostne pravice pooblastiti poslovodstvo, kar je nujno za ohranitev potrebne fleksibilnosti pri pridobivanju hibridnega kapitala. Varovanje delničarjev s prednostno pravico se zagotavlja ne le v postopku izdaje obveznic, temveč tudi v primeru njihove odsvojitve s strani družbe - izdajateljice, ki je obveznice poprej derivativno pridobila. Upravičenje imetnikov obveznic, da pridobijo delnice družbe, za slednjo pomeni obveznost, da delnice efektivno zagotovi. Najprimernejši mehanizem za ta namen je pogojno povečanje osnovnega kapitala, to pa zaradi tega, ker funkcionalno uravnoteži interese vseh deležnikov - družbe, imetnikov obveznic in obstoječih delničarjev. Temeljna predpostavka za izdajo delnic iz naslova pogojnega povečanja osnovnega kapitala je vpis sklepa skupščine (o takšnem povečanju osnovnega kapitala) v sodni register. Če je sklep skupščine neveljaven, je neveljaven tudi vpis izdaje delnic, zato je treba s tožbo v pravdnem postopku - če naj bo ta sposobna za meritorno obravnavo - uveljavljati dva zahtevka - ničnostni oziroma izpodbojni zahtevek zoper sklep skupščine in zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa izdaje delnic. Ob emisiji delnic je poslovodstvo vezano na dve omejitvi: - izdati jih je mogoče le za namen, ki je opredeljen v sklepu skupščine o pogojnem povečanju osnovnega kapitala; - izdaja je dopustna šele po plačilu celotnega emisijskega zneska. Ključna razlika med njima se pokaže v primeru njihovih kršitev. Če namreč poslovodstvo delnice izda za drugačen namen, kot ga je določila skupščina, so delnice nične, medtem ko so delnice, izdane pred njihovim polnim plačilom, veljavne.
Keywords: zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo, pogojno povečanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, pogojni kapital, doktorske disertacije, convertible bonds, bonds with stock purchase warrant, conditional increase of share capital, share capital, conditional capital, dissertation theses
Published: 05.03.2018; Views: 1362; Downloads: 220
.pdf Full text (1,95 MB)

18.
DAVČNO-PRAVNI VIDIKI IZGUBE STATUSA PODJETNIKA
Anita Avbar Salopek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem raziskovala davčni vidik izgube statusa podjetnika in sicer iz razloga prenehanja opravljanja dejavnosti in prenosa premoženja v gospodinjstvo, prenos dejavnosti podjetnika na drugega podjetnika z univerzalnim ali singularnim pravnim nasledstvom, davčno nevtralni prenos podjetja na družbo z omejeno odgovornostjo, davčne učinke smrti podjetnika in problematiko osebnega stečaja podjetnika v slovenskem prostoru. Evropsko prebivalstvo se stara in možnosti za prenos podjetij se povečujejo. V preteklosti so prenosi podjetij potekali znotraj družin, zaradi širše dostopnosti izobraževanja pa ima mlada generacija danes odprtih več možnosti poleg nadaljevanja družinskega podjetja. Prav tako imajo starši tudi manj otrok, zato imajo podjetniki manj možnosti, da najdejo naslednike znotraj družine. Prenehanje opravljanja dejavnosti podjetnika, ne glede na vzrok prenehanja, vpliva na davčno obremenitev podjetnika. Potrebne so bile številne davčne reforme, ki spodbujajo prenose znotraj družin in omogočajo statusno preoblikovanje podjetnika tako, da svoje podjetje z univerzalnim pravnim nasledstvom prenese na novo ali prevzemno kapitalsko družbo, ob pogojih, ki takšen postopek omogočajo. Podjetnikovo podjetje pa je v nekaterih primerih mogoče prenesti na naslednika tudi z univerzalnim ali singularnim pravnim nasledstvom. Univerzalno pravno nasledstvo zagotavlja prenos vseh sredstev, pravic in obveznosti z enim poslom, v nekaterih primerih pa se prenos lahko opravi brez davčnih posledic. V magistrski nalogi sem podrobno raziskala učinke prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika skozi prizmo različnih davkov: od davka na dodano vrednost, davka iz dejavnosti, davka na promet nepremičnin in dohodnine. V zaključnih ugotovitvah sem predstavila kratek povzetek davčnih učinkov iz različnih naslovov prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika.
Keywords: podjetnik, statusno preoblikovanje podjetnika, smrt podjetnika, osebni stečaj, davek iz dejavnosti
Published: 09.12.2016; Views: 816; Downloads: 55
.pdf Full text (1,24 MB)

19.
STEČAJ PODJETNIKA: ANALIZA SLOVENSKE UREDITVE Z VIDIKA POLITIKE NOVIH PRILOŽNOSTI PO SMERNICAH EVROPSKE UNIJE
Sara Magister, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem diplomskem delu v okviru instituta osebnega stečaja, obravnavam stečaj podjetnika, ki ga je uvedel leta 2007 sprejeti Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in ga analiziram z vidika politike novih priložnosti po smernicah Evropske unije. Politika nove priložnosti je usmerjena predvsem v spodbujanje držav, da zagotovijo, tako z zakonodajo, kot tudi s samim ”vzdušjem” in osveščenostjo v podjetniškem okolju, čim hitrejše okrevanje propadlih podjetnikov in čim lažji zagon oz. začetek “na novo”. Takšna politika skuša prekiniti vsesplošno negativno miselnost in stigmo stečajnih postopkov. Potrebno je poudariti, da omenjene smernice nikakor ne odstopajo od temeljnega smisla postopka osebnega stečaja. V osebnem stečaju se zasledujeta dva interesa, interes upnikov, katerim naj se omogoči enakomerno poplačilo njihovih terjatev, na drugi strani pa interes dolžnikov, ki jim je potrebno omogočiti ponovno zaživitev v gospodarskem in socialnem smislu. Smernice Evropske unije skušajo insolvenčnim zakonodajam približati prav omenjeni drugi namen osebnega stečaja in za njegovo uresničitev podajajo različne predloge preventivne in kurativne narave. Na prvi pogled se zdi, da Slovenija s svojo insolvenčno zakonsko ureditvijo , zlasti z možnostjo odpusta dolga in nadaljevanjem poslovanja znotraj postopka osebnega stečaja, popolnoma sledi priporočilom Evropske komisije in daje podjetnikom, ki so se znašli v postopku osebnega stečaja, novo priložnost, a praksa na drugi strani vseeno pokaže, da ostala slovenska zakonodaja pogosto deluje precej “zaviralno” do teh oseb in jih spravlja v težji položaj. Prav tako lahko v praksi oviro novemu začetku predstavlja tudi sama narava in potek stečajnega postopka. Slednje se odraža predvsem v dolgotrajnosti samih stečajnih postopkov, glede na zakonsko ureditev po ZFPPIPP, kot tudi v problematiki druge gospodarske zakonodaje, ki predvsem v praksi deluje diskriminatorno do subjektov v stečajnem postopku (npr. Zakon o javnih naročilih). V diplomski nalogi tudi na kratko opisujem kako je institut osebnega stečaja urejen v tujini, na koncu diplomske pa predstavim možne smernice za naprej.
Keywords: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, osebni stečaj, politika novih priložnosti, nadaljevanje poslovanja, odpust obveznosti
Published: 12.02.2015; Views: 1212; Downloads: 317
.pdf Full text (1,17 MB)

20.
POSEBNOSTI KONCERNSKIH ZDRUŽITEV
Miha Strmčnik, 2015, master's thesis

Abstract: Združitev je pojavna oblika materialnih statusnih preoblikovanj, za katere je značilno, da se podjetniško organizirano premoženje v celoti prenaša z univerzalnim pravnim nasledstvo z ene družbe, kot razpolagalca, na drugo, prevzemno ali novo družbo, kot pridobitelja; da so predmet izpolnitve, ki jo opravi pridobitelj, ki je bodisi nova, bodisi prevzemna družba, njeni deleži, ki pripadejo imetnikom deležev razpolagalca, to je delničarjem oziroma družbenikom razpolagalca; da razpolagalec po združitvi preneha. Kadar se združujejo družbe, ki med seboj niso predhodno kapitalsko povezane gre za koncentracijske združitve. Skladno z ZGD-1 se lahko materialno statusno preoblikujejo tudi gospodarske družbe, ki so povezane v koncern, v tem primeru gre za koncernske združitve. Za združitve koncernsko povezanih družb veljajo, zaradi že obstoječe kapitalske povezanosti udeleženih družb določene posebnosti, tako pri proceduri odločanja o združitvi, kot pri dejanski izvedbi združitve, to je pri zagotovitvi deležev. Kakšne so te posebnosti, je odvisno od tega, v kateri smeri potekajo premoženjski premiki. Premoženjski premiki pri združitvah lahko potekajo po vertikalni osi, in sicer v smeri od spodaj navzgor, na primer pripojitev družbe hčere k družbi materi (merger up-stream) in premoženjski premiki od zgoraj navzdol, na primer pripojitev družbe matere k družbi hčeri (merger down-stream). Lahko pa premoženjski premiki potekajo tudi po horizontalni osi in gre za stranske premoženjske premike, primer tega je pripajanje sestrskih družb (merger side-stream). Pri združitvah, ki potekajo po vertikalni osi in pri združitvah, ki potekajo po horizontalni osi se pojavljajo različni pravni problemi, ki bodo podrobno obravnavani v magistrskem delu. V magistrskem delu bodo podrobno prikazane posebnosti koncernskih združitev, ki jih bom prikazal tudi na praktičnih primerih, posebej za vsako od vrst koncernskih združitev, za pripojitev družbe hčere k družbi materi (merger up-stream), za pripojitev družbe matere k družbi hčeri (merger down-stream) in za primer pripojitev družbe matere k družbi hčeri (merger down-stream). Skupaj s tem bodo obravnavani tudi pravni problemi, ki se pojavljajo pri združitvah, ki potekajo po vertikalni osi in pri združitvah, ki potekajo po horizontalni osi. Prav tako bom posebno poglavje v magistrskem delu namenil primerjalnopravnemu vidiku koncernskih združitev.
Keywords: Koncerni, materialna statusna preoblikovanja, združitve, koncernske združitve, sklep skupščine, prenos premoženja, spojitev, pripojitev, družba mati, družba hčera, družba sestra.
Published: 10.02.2015; Views: 2642; Downloads: 1092
.pdf Full text (534,75 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica