| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 41
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Izključitev manjšinskih delničarjev : diplomsko delo
Aleš Jeraj, 2009, undergraduate thesis

Keywords: delničarji, delniške družbe, prevzemi, gospodarske družbe, diplomska dela
Published: 27.07.2009; Views: 3594; Downloads: 302
.pdf Full text (376,49 KB)

2.
Tracking stock
Petra Šunko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tracking stock so posebna vrsta delnic, ki so razvite oziroma razširjene predvsem v Združenih državah Amerike, pri nas ta vrsta delnic ni poznana. Delnice predstavljajo določen obrat družbe ali hčerinsko družbo. Te vrste delnic omogočajo upravi, da obdrži nadzor nad posameznim obratom ali hčerinsko družbo. Če družba izda tracking stock, lahko odloča med prodajo na trgu (to je, prek začetne javne ponudba ali IPO) ali za distribucijo novih delnic obstoječim delničarjem. Imetniki tracking stock nimajo enakih pravic kot imetniki navadnih delnic oziroma delničarji, ki imajo v lasti delnice matične družbe. Za razliko od navadnih delnic ali delnic z glasovalno pravico vsebujejo tracking stock zgolj ½ ali ¼ pravico do glasovanja, v nekaterih primerih pa sploh ne vsebujejo glasovalne pravice. Najbolj priljubljena tracking stock v Združenih državah Amerike je QQQQ, katera kotira na trgu skladov in odraža donose Nasdaq 100 index. Druga najbolj znana tracking stock je Standard & Poor's (SPDRs), ki zrcali vrnitev S & P 500 index na trg vrednostnih papirjev.
Keywords: tracking stock, glasovalna pravica, obrat družbe, hčerinska družba, matična družba, delničarji
Published: 15.12.2009; Views: 1792; Downloads: 237
.pdf Full text (917,17 KB)

3.
Primerjava Pravnega položaja stečajnega upravitelja v Sloveniji in Hrvaški
Dražen Vrbanec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi se bom osredotočil na primerjavo podobnih sistemov skozi enega izmed institutov insolvenčne zakonodaje katerega poznajo oba sistema -stečajnega upravitelja. Pozkušal bom zajeti vse bistvene razlike in podobnosti istega instituta v obeh sistemih. Najpomembnejše značilnosti na podlagi katerih bom primerjal institut so: imenovanje upravitelja, pooblastila in dolžnosti stečajnega upravitelja, nadzor nad delom ter nagrada ze delo in nadomestila stroškov.
Keywords: insolvenčno pravo, stečajno pravo, stečajni postopek, stečajni upravitelj, hrvaška pravna ureditev
Published: 22.12.2010; Views: 2504; Downloads: 443
.pdf Full text (941,80 KB)

4.
RAZLIČNI VIDIKI NADOMESTIL ZA DELNICE PREVZETE DRUŽBE V POVEZAVI S SPREMINJANJEM OSNOVNEGA KAPITALA PRI PRIPOJITVAH DELNIŠKIH DRUŽB
Robert Pritržnik, 2011, master's thesis

Abstract: Pravna ureditev pripojitev sledi dvema načeloma in sicer načelu ohranjanja kapitala in načelu nespremenjenega premoženjskega položaja delničarjev. Glavne ključne točke tega dela so: spreminjanje osnovnega kapitala referenčnih družb pri pripojitvi d.d., določitev menjalnega razmerja in zagotovitev premoženjskega upravičenja za delnice prevzete družbe. Pri pripojitvah lahko pride do povečanja osnovnega kapitala prevzemne družbe, čemur pa ni vedno tako (kar je jasno vidno že iz dikcije ZGD-1) saj zakon v določenih primerih dopušča tudi druge vire zagotovitve premoženjskega upravičenja. ZGD-1 pravzaprav sploh ne »govori« o tem kdaj naj bi oz. prevzemna družba naj ne bi povečala svojega osnovnega kapitala temveč določa primere, ko se delnice zaradi pripojitve ne smejo zagotoviti. Poleg te splošne prepovedi pa obstoječa zakonodaja določa še t.i. izbirno upravičenje glede zagotovitve delnic zaradi pripojitve oz. povečanja osnovnega kapitala. ZGD-1 določa tudi druge oblike premoženjskih upravičenj (denarno doplačilo, dodatno denarno doplačilo, denarna odpravnina) s katerimi uresničuje načelo nespremenjenega premoženjskega položaja. Tudi pri zagotovitvi le-teh ni moč govoriti o brezpogojni povezanosti med zagotovitvijo in povečanjem osnovnega kapitala. Tako se (po eni strani) lahko povečanje osnovnega kapitala uporabi (kot vir zagotovitve) za samo določene vrste premoženjskih upravičenj, po drugi strani pa lahko prevzemna družba tudi če ne poveča svojega osnovnega kapitala, zagotavlja nekatere oblike premoženjskih upravičenj (tudi) iz drugih virov. Od ekonomskih vrednosti in posledično menjalnega razmerja udeleženih družb je odvisna usoda oz. število delnic (oz. višina nadomestila), ki jih prejme delničar prevzete družbe in pa tudi končna višina povečanja osnovnega kapitala. Ekonomsko vrednotenje in posledično menjalno razmerje pa lahko vpliva tudi na samo vrsto premoženjskega upravičenja. Pri zagotavljanju posameznih oblik premoženjskih upravičenj za delnice prevzete družbe lahko pride do različnih posledic, ki lahko rezultirajo npr. v povečanju števila delničarjev prevzemne družbe, spreminjanju kategorij kapitala v bilanci prevzemne družbe, zmanjšanju denarnih sredstev, izstopu nekaterih delničarjev itd. Pri pripojitvah pa lahko kljub implementirani davčni nevtralnosti pride tudi do različnih davčnih posledic, ki se lahko odražajo tako na strani udeleženih družb kot na strani delničarjev teh družb. Pri pripojitvi pride načeloma do zamenjave delnic pri katerih se davčna nevtralnost zagotavlja bodisi s sistemom odloga ugotavljanja davčne obveznosti (fizične osebe) bodisi s sistemom vrednotenja prejema delnic prevzemne družbe (pravne osebe). Če pri delnicah načeloma ne pride do obdavčitve, saj pri tem (sploh) ne gre za denarni tok oz. pri tem ne pride do pridobitve »vira« iz katerega bi zavezanec lahko (sploh) plačal davek, pa pri ostalih oblikah premoženjskih upravičenj pogosteje pride do obdavčitve. Pri prejemu enake višine, v korporacijski zakonodaji v jedru enako oz. podobno poimenovanega premoženjskega upravičenja (denarnega doplačila) lahko pride zaradi razloga oz. primera zagotovitve (nezaokroženo menjalno razmerje ali izguba posebne pravice) tudi do različne (enkrat večje oz. manjše) davčne obveznosti. Na višino davčne obveznosti pa tako ne vplivata samo vrsta denarnega doplačila in višina, temveč denimo tudi obdobje imetništva delnic oz. posebnih pravic v prevzeti družbi. Na področju statusnih preoblikovanj je v slovenskem pravnem redu moč opaziti dobro povezanost oz. usklajenost korporacijske, bilančne in davčne zakonodaje. Ključ za razumevanje teh določb je v pravilni interpretaciji instituta univerzalnega pravnega nasledstva, ki je »temelj« davčne nevtralnosti pri posameznih oblikah statusnih preoblikovanj.
Keywords: Statusna preoblikovanja, pripojitve, prevzemna in prevzeta družba, nadomestila za delnice prevzete družbe, premoženjska upravičenja za delnice prevzete družbe, ekonomsko vrednotenje družb, metode cenitve družb, metoda poštene tržne vrednosti, metoda čiste vrednosti sredstev, metoda diskontiranih bodočih donosov, problemi ekonomskega vrednotenja družb, pomembnost pravilne določitve menjalnega razmerja, zagotovitev premoženjskega upravičenja iz naslova lastnih delnic in / ali iz naslova poveča
Published: 10.05.2011; Views: 3026; Downloads: 420
.pdf Full text (1,14 MB)

5.
IZBRIS IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE S POUDARKOM NA ODGOVORNOSTI DRUŽBENIKOV ZA OBVEZNOSTI IZBRISANE DRUŽBE
Marina Jeran, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavila institut izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije s poudarkom na specifiki tega instituta in sicer odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe. Primerjala sem določbe danes veljavne zakonske ureditve v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insloventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z določbami Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki je institut izbrisa leta 1999 uvedel v naš pravni sistem. V diplomski nalogi sem predstavila namen in pomen, ki ga ima institut izbrisa za varstvo upnikov.
Keywords: izbris družbe iz sodnega registra, odgovornost družbenikov, varstvo upnikov
Published: 06.09.2011; Views: 5316; Downloads: 760
.pdf Full text (636,53 KB)

6.
PRAVNI POLOŽAJ PROKURISTA
Aleš Perko, 2011, master's thesis

Abstract: Naloga ponuja bralcu celovit oris instituta prokure. Koncept naloge temelji na pregledu domače pravne ureditve prokure, pri določenih področjih pa je v nalogi predstavljena tudi ureditev v sorodnih pravnih sistemih (predvsem nemškem in avstrijskem, v manjšem delu tudi hrvaškem). Primerjalno pravna analiza pokaže, da poizkuša večina obravnavanih pravnih sistemov institut prokure urediti na soroden oziroma vsaj primerljiv način, precej podobno pa se prokuro obravnava tudi v literaturi. Kljub temu so pri določenih vprašanjih v literaturi pravna mnenja dokaj neenotna, prav tako tudi odgovorov na mnoga vprašanja ni moč najti niti v zakonu niti v obstoječi literaturi. Poudarek v nalogi je dan obravnavi pravnega položaja in pristojnosti prokurista, poleg tega pa so celovito predstavljena tudi druga področja instituta prokure. Kot bistveno vprašanje – kar poizkuša biti tudi rdeča nit naloge – je predstavljeno vprašanje oziroma ločevanje pristojnosti med prokuristom in zakonitim zastopnikom družbe, pri čemer se izhaja iz osnovnega koncepta prokure kot vrste pooblastila. K temu se navezuje tudi subsidiarna uporaba nekaterih pravil iz zakonske ureditve mandatne pogodbe. Upoštevajoč obstoječo zakonsko ureditev instituta prokure in njegovo uporabo ter dojemanje v poslovnem svetu, avtor ocenjuje, da so nekatera zakonska določila nejasna oziroma je na določenih mestih prisotna podnormiranost, glede uporabe prokure v poslovnem svetu pa ugotavlja, da se ta mestoma napačno dojema ter posledično temu tako tudi uporablja. Naloga na nekaterih področjih zato vsebinsko precej odstopa od mnenj, ki jih je mogoče najti v literaturi. Kot že omenjeno, predstavlja glavnino naloge ločnica med pristojnostmi prokurista in zakonitega zastopnika družbe, saj tako v poslovnem svetu, kakor tudi v pravni literaturi, ta ločnica med njima včasih precej »zbledi«. K temu dodatno pripomore tudi zakonsko dana možnost določitve mešanega skupnega zastopanja zakonitega zastopnika in prokurista družbe, saj zakon pristojnosti obeh v teh primerih natančneje ne ureja. V nalogi se zastopa stališče, da takšna oblika za zastopanje družb ni primerna. V kontekstu z navedenim se v nalogi uvodoma obravnava tudi širši pogled glede določitve pristojnosti pooblaščencev, katere so umeščene med pristojnostmi sla in pristojnostmi samega pooblastitelja. Slednje velja tudi za prokurista. V uvodnem delu se naloga podrobneje ukvarja tudi z vprašanjem določitve oseb, pristojnih za podelitev prokure v družbi, pri čemer je večji del namenjen analizi ureditve te pristojnosti v družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi. Zakon tega vprašanja pri delniški družbi namreč ne ureja, pri obeh družbah pa se to vprašanje obravnava tudi v povezavi s pristojnostmi nadzornega sveta, v kolikor družba deluje na principu dvotirnega sistema upravljanja. V nadaljevanju so obravnavane tudi druge pristojnosti nadzornega sveta nad delom prokurista, kljub temu, da so pristojnosti obeh na prvi pogled obeh povsem ločene. V času nastajanja naloge se je kot aktualno pokazalo tudi vprašanje glede prokuristove pristojnosti za zastopanje družbe v sodnih (predvsem pravdnih) postopkih, pri čemer se – glede na obstoječo zakonsko ureditev - zavzema stališče, da lahko prokurist v teh postopkih družbo veljavno zastopa, vendar pa mora pri tem izpolnjevati tudi pogoje, ki mu jih nalaga procesna zakonodaja. To vprašanje se navezuje tudi na pravico oziroma pristojnost prokurista, da podeli pooblastilo za zastopanje družbe (kar zajema tudi procesno pooblastilo) drugim osebam, vendar pa kljub nekaterim mnenjem v literaturi, da ta pravica prokuristu nedvomno pripada, naloga stoji na stališču, da je v tem primeru prokurista potrebno obravnavati enako kot vse druge pooblaščence in zato prokuristu ta pravica pripada le v izrednih primerih. Te primere določa drugi odstavek 71. člena OZ. V teoriji se poudarja strogo ločevanje prokure od pogodbenega razmerja, katero je temelj njene podelitve, pri čemer je govora
Keywords: prokura, prokurist, pravni položaj
Published: 08.11.2011; Views: 5585; Downloads: 1772
.pdf Full text (1,30 MB)

7.
MEJA DAVČNE KONKURENČNOSTI MED SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM, KAPITALSKO DRUŽBO IN OSEBNO DRUŽBO
Marjana Leva Bukovnik, 2011, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava davčno konkurenčnost med družbo z omejeno odgovornostjo, družbo z neomejeno odgovornostjo ter samostojnim podjetnikom. V nalogi so predstavljene metode za davčno optimiranje. Obravnavano je davčno načrtovanje in davčno administriranje. Predstavljene so možnosti, ki omogočajo kreativnost davčnega optimiranja ob upoštevanju davčnih predpisov okolja, v katerem se davčni zavezanec udejstvuje. Posamezna pravnoorganizacijska oblika je analizirana s statusnega, davčnega in računovodskega vidika. V osrednjem delu magistrska naloga obravnava primerjavo neposredne obdavčitve posamezne pravnoorganizacijske oblike. Predstavljeni so modeli izračuna davčnih obremenitev ob upoštevanju specifike gospodarske družbe in samostojnega podjetnika, prav tako je analizirana obdavčitev izplačila dobička družbenikom. V zadnjem poglavju so analizirani razlogi za prenehanje opravljanja dejavnosti s. p. in prikazani načini prenehanja, med katerimi je večji poudarek namenjen statusnemu preoblikovanju samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo.
Keywords: davčna konkurenčnost, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, družba z neomejeno odgovornostjo, statuno preoblikovanje
Published: 22.11.2011; Views: 1734; Downloads: 438
.pdf Full text (1,10 MB)

8.
IZPODBIJANJE PRAVNIH DEJANJ STEČAJNEGA DOLŽNIKA PO ZFPPIPP
Danijel Purnat, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes, ko se v gospodarstvu tolerira poslovanje podjetij na samem robu njihovega propada, je nastop insolventnosti pri nekaterih subjektih neizogiben pojav. Zato je insolventnost in v večini primerov temu posledičen stečaj dolžnika, najbolj tipično tveganje, s katerim se sooča vsak upnik. Eno temeljnih načel insolvenčnega prava je načelo paritete oziroma načelo enakega obravnavanja upnikov, po katerem je treba v postopkih zaradi insolventnosti vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako. Stečajni dolžnik oziroma poslovodstvo zato ne sme skleniti nobenega pravnega posla ali opraviti drugega pravnega dejanja, ki bi pomenilo kršitev obveznosti enake obravnave upnikov in sicer že od trenutka, ko postane insolventen. Eden od instrumentov zagotavljanja enake obravnave upnikov že pred začetkom stečajnega postopka so tudi pravila o izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ki jih vsebujejo 269. do 278. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V diplomskem delu analiziram ureditev izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika po ZFFPIPP in ob tem izpostavljam spremembe v primerjavi s prejšnjo ureditvijo po ZPPSL.
Keywords: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, stečaj, izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, obdobje izpodbojnosti, predpostavke izpodbijanja, izpodbojna tožba, izpodbijanje v postopku osebnega stečaja.
Published: 14.12.2011; Views: 5157; Downloads: 812
.pdf Full text (784,81 KB)

9.
PRAVNA ANALIZA UČINKOV MENEDŽERSKEGA PREVZEMA DRUŽBE MERKUR, D. D. NA LASTNIŠKO STRUKTURO MED DRUŽBO MERKUR, D.D. IN PERUTNINO PTUJ, D.D.
Niko Geder, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom pravna analiza učinkov menedžerskega prevzema družbe Merkur, d.d. na lastniško strukturo med družbo Merkur, d.d. in Perutnino Ptuj, d.d. seznanja bralca s prevzemno problematiko, ki je vedno bolj aktualna pri nas. V prvem poglavju diplomskega dela je podrobneje opredeljen specifični prevzemni postopek delniške družbe z odkupom delnic, ter opisani pravni učinki, ki jih povzroči ta vrsta prevzemnega postopka. Prav tako je opisana primerjava med slovensko in ameriško pravno zakonodajo, ki je začetnica te vrste prevzemnega postopka. Temelj diplomskega dela je predstavljen v drugem poglavju, kjer je na konkretnem primeru prikazan prevzemni postopek družbe Merkur, d.d., ter pravni učinki, ki jih povzroči na lastniško prepletenost med njo in Perutnino Ptuj, d.d.. Podana je tudi kritična opredelitev ustreznosti poslovanja na podlagi pozitivne slovenske zakonodaje. V zadnjem poglavju je opisana prisilna poravnava, kot posledica neuspešnega prevzemnega postopka, ter njen vpliv na lastniško strukturo obeh delniških družb.
Keywords: Prevzemni postopek, menedžerski odkup, prevzem z vzvodom, delniška družba, Merkur, d.d., Perutnina Ptuj, d.d., delnice, ZPre -1, osnovni kapital, prisilna poravnava
Published: 07.06.2012; Views: 1626; Downloads: 238
.pdf Full text (567,99 KB)

10.
Sprememba sistema upravljanja v gospodarski družbi Impol 2000 d.d., ( Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem upravljanja)
Dejan Košir, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Sprememba sistema upravljanja v družbi Impol 2000 d.d., (Prehod iz dvotirnega v enotirni sistem upravljanja) predstavlja bralcu tematiko, kateri se zadnje čase tako v tuji, kot tudi v domači pravni in ekonomski literaturi posveča vedno več pozornosti. Govorimo o korporacijskem upravljanju gospodarskih družb. Od dobrega korporacijskega upravljanja je v veliki meri odvisna uspešnost sleherne gospodarske družbe, saj ji le to zagotavlja obstoj na trgu in možnost razvoja. V diplomskem delu je najprej predstavljen pojem korporacijskega upravljanja, kjer smo ugotovili, da ni enotne opredelitve tega pojma, ter da ta pojem tako tuji, kot domači avtorji opredeljujejo različno. V naslednjem poglavju je predstavljena zakonska podlaga korporacijskega upravljanja v Republiki Sloveniji. Nato sledi predstavitev temeljnih značilnosti enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja, predstavitev posameznih organov v enotirnem in v dvotirnem sistemu upravljanja hkrati s predstavitvijo posameznih organov so predstavljena tudi razmerja med njimi, na koncu poglavja so predstavljene prednosti in slabosti obeh sistemov upravljanja. Zatem sledi kratka predstavitev družbe Impol 2000 d.d., analiza obstoječega sistema upravljanja, na koncu pa bralcu predstavimo možnost uvedbe enotirnega sistema upravljanja v družbo Impol 2000 d.d., Pri tem ugotovimo, da družba Impol 2000 d.d., izpolnjuje večino predpostavk na katerih temelji enotirni sistem upravljanja ter, da ima pripravljene ustrezne predloge aktov, ki so potrebni za spremembo sistema upravljanja. To nas privede do zaključka, da bi bila uvedba enotirnega sistema upravljanja v tej družbi smiselna. Saj bi enotirni sistem upravljanja družbi Impol 2000 d.d., prinesel boljše in tesnejše sodelovanje med organom nadzora in organom poslovodstva, kar naj bi izboljšalo pretok informacij med njima in hkrati izboljšalo kakovost dela članov upravnega odbora, ki so odgovorni za poslovodenje, saj boljše in kakovostnejše informacije omogočajo tudi boljši nadzor.
Keywords: korporacijsko upravljanje, delniška družba, enotirni sistem upravljanja, dvotirni sistem upravljanja, ZGD-1, Impol 2000 d.d..
Published: 17.12.2012; Views: 1986; Downloads: 305
.pdf Full text (382,34 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica