1. Analiza in predlog mreže mobilnih enot nujne medicinske pomoči na območju delovanja dispečerskega centra zdravstva Maribor : magistrsko deloMatevž Golob, 2022, magistrsko delo Opis: V praksi smo opazili, da je obstoječi sistem nujne medicinske pomoči precej centraliziran, zaradi tega nastajajo na posameznih območjih daljši dostopni časi. To lahko privede do razlik v dostopnosti nujne medicinske pomoči občanom na ruralnih območjih, ki so bolj oddaljena od mestnih središč oziroma začetnih izvoznih lokacij mobilnih enot nujne medicinske pomoči. Namen naloge je preučiti obstoječe stanje in predstaviti povprečne dostopne čase ekip do lokacij izrednih dogodkov ter izdelati identifikacijo potrebnega števila ekip za zagotavljanje dostopnih časov pod mejo, ki je pri 15 minutah. Na osnovi ugotovitev bomo oblikovali predlog za preoblikovanje mreže mobilnih enot nujne medicinske pomoči. Na ta način bomo pomagali zagotoviti enakomernejšo obravnavo in enakomernejše dostopne čase za vse prebivalce ne glede na lokacijo bivanja. Pri tem se bomo primarno oprli na geografske informacijske sisteme (GIS) in podatke, ki se med operativnim delom zbirajo v dispečerskem centru zdravstva Maribor.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, GIS, izboljšanje dostopa s pomočjo GIS, pregled načinov optimizacije poti, večkriterijsko odločanje
Objavljeno v DKUM: 16.01.2023; Ogledov: 115; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (5,29 MB) |
2. Uporaba geografskih informacijskih sistemov (GIS) pri načrtovanju poti javnega potniškega prometa na primeru Dunaja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaMarko Stojanovič, 2022, diplomsko delo Opis: Tako posamezniki kot tudi podjetja vsakodnevno uporabljajo računalniško programsko opremo za načrtovanje poti, bodisi za transport materiala ali pa za potovanje ljudi. V diplomski nalogi smo se vprašali, kako uporabna je lahko programska oprema ArcGIS for Desktop na primeru modela transportne mreže za območje Dunaja. Ob računalniškem delu smo se tudi osebno odpravili na Dunaj in izmerili čas vožnje z JPP za vnaprej določene poti. Po primerjanju izmerjenih podatkov z rezultati računalniškega modela smo ugotovili, da naš model ni tako natančen, kot bi si želeli, vendar smo prišli do spoznanj, zakaj je tako in kako bi model lahko izboljšali.
Ključne besede: geografski informacijski sistemi, ArcGIS for Desktop, javni potniški promet (JPP), Google Maps, Dunaj
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 16
Celotno besedilo (8,55 MB) |
3. Problematika določanja gps koordinat v prostoru s pomočjo identifikacijeTimitej Zorman, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu bomo poskušali rešiti problem napačno zabeleženih lokacij posod za odpadke v objektih posameznih naslovov. Najprej se bomo seznanili z organizacijo ter njihov pristop k izvajanju označevanja lokacij z identifikacijskimi napravami. Nato se bomo posvetili iskanju začetne napake identificiranja lokacij. Preučili bomo, kako so identificirali posode za odpadke v preteklosti ter uporabili te informacije za pomoč. Najprej bomo preverili zaupnost identifikacijskih naprav na vozilih, ki upravljajo delo praznjenja polnih posod z odpadki. Tako se bomo približali pravilni lokaciji prevzemnih mest posod. Nato bomo izbrali del terena, na katerem organizacija upravlja izpraznjevanje posod z odpadki, poiskali bomo pravilno identifikacijsko napravo za ugotavljanje lokacij ter stoječim posodam razbrali točno lokacijo, na katerih se nahajajo. Pridobljene podatke bomo primerjali s trenutnimi in razbrali razliko med razdaljami.
Prav tako želimo izvedeti, v kolikšni meri so lokacije prevzemnih mest ustrezne porabnikom storitev ter ali se lokacije časovno spreminjajo in jim določiti nespremenljivo lokacijo prevzemnega mesta.
Želimo optimizirati lokacije prevzemnih mest posod, tako da koristijo organizaciji za hitreje opravljeno delo ter primerjati pridobljene ugotovitve za hitrejši doseg rešitve.
Ključne besede: lokacija, identifikacija, prevzemno mesto, posoda, optimizacija GPS
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 456; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,75 MB) |
4. Geografska informacijska podpora v Gasilski brigadi LjubljanaJernej Pance, 2020, diplomsko delo/naloga Opis: Pomen in poslanstvo gasilcev je reševanje življenj, premoženja in živali ob naravnih in drugih nesrečah. Za učinkovito in uspešno opravljanje tega dela je potrebna velika mera znanja in ustrezne tehnike. Tako je Milan Vrhovec (poveljnik Gasilske brigade Ljubljana v obdobju 1959-1966) zapisal: “Taktika brez tehnike je brez moči, tehnika brez taktike je brez smisla”.
Ob vsakem alarmu v gasilski enoti je želja vseh gasilcev, da čim hitreje in čim bolj varno prispejo na mesto nesreče in pomagajo pomoči potrebnim, z vsem svojim znanjem in tehniko, ki jo imajo na razpolago. To je tudi del, o katerem bom pisal v nadaljevanju in poskušal prispevati k našemu poslanstvu.
Na intervencijsko pot vpliva ogromno dejavnikov, ki lahko zelo podaljša dostopni čas intervencijskih vozil do mesta nesreče. Gasilci potrebujejo veliko informacij za uspešno posredovanje, zaradi vedno bolj zahtevne infrastrukture v mestih. Med pisanjem diplomske naloge sem želel ugotoviti predvsem pomanjkljivosti na področju geografskih informacijskih sistemov v Gasilski brigadi Ljubljana in dejavnike, ki ovirajo pot do uspeha.
Le ugotovitve pa vsekakor ne bi bile dovolj. S poglobitvijo v geografski informacijski sistem, ki nekako prevladuje v svetu, sem želel poiskati predloge, ki bi lahko teoretično odpravile pomanjkljivosti v gasilski enoti. Kot glavno metodo sem uporabil opisno metodo, s katero sem natančno opisal geografski informacijski sistem v Gasilski brigadi Ljubljana in Regijskem centru za obveščanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Glavna ugotovitev diplomske naloge je, da je geografski informacijski sistem zelo pomembno orodje v gasilstvu za uspešno načrtovanje in posredovanje.
Ključne besede: Gasilska brigada Ljubljana, zaščita in reševanje, geografski informacijski sistemi, Regijski center za obveščanje, podatkovni sloji
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 775; Prenosov: 55
Celotno besedilo (4,26 MB) |
5. Uporaba gis pri ugotavljanju razporeditve cepičev stare trte po sloveniji in evropiNiko Moraus, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: Ena izmed največjih znamenitosti Maribora je Stara trta. To je vinska trta, sorte žametna črnina, ki raste na pročelju Hiše Stare trte in je stara že več kot 400 let, zaradi česar je tudi vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Da bi se trta ohranila in razširila svoje potomstvo izven Maribora, se vsako leto ob obredu rezi podari njene cepiče, iz katerih so že marsikje po svetu zrastle potomke Stare trte. Cepiči so cepljenke, vegetativno razmnožene rastline, nastale s cepljenjem originalnih rozg Stare trte. Cilj diplomske naloge je zbrati na enem mestu podatke o prejemnikih cepičev Stare trte. V prvem delu diplomske naloge smo se tako osredotočili na prejemnike cepičev Stare trte v Sloveniji, v drugem delu pa na prejemnike v Evropi; pri nalogi nam je bil v veliko pomoč GIS-program ArcGIS Online. Ugotovili smo, da je bilo v Sloveniji do sedaj podeljenih skupno že kar 96 cepičev Stare trte, in sicer jih je bilo na območju Štajerske in Koroške podeljenih največ, kar 57, kar znese v odstotkih 59,4 %, območja Prekmurja, Dolenjske in Gorenjske imajo vsaka po 10 cepičev (10,4 %), območje, ki združuje Primorsko in Notranjsko, pa jih je dobilo devet (9,4 %). Po Evropi je bilo podarjenih že 59 cepičev Stare trte, in sicer v kar 20 različnih držav. Največ jih je na območju Srednje Evrope, in sicer 33 (56 %), sledi Jugovzhodna Evropa z 12 prejemniki (20,3 %), na tretjem mestu je Zahodna Evropa z osmimi dobljenimi cepiči (13,5 %), sledi Južna Evropa s petimi cepiči (8,5 %), na območju Severne Evrope pa je zaenkrat zgolj en cepič (1,7 %). Države, ki so prejele največ cepičev so Avstrija (17), Nemčija (6) in Hrvaška (6).
Ključne besede: cepič, Stara trta, razporeditev, Slovenija, Evropa, GIS
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 799; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,60 MB) |
6. Logistični proces praznjenja greznic na primeru podjetja varinger d.o.o.Rok Novak, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomskem delu z naslovom Logistični proces praznjenja greznic, na primeru podjetja Varinger d.o.o., sem predstavil delovanje podjetja Varinger d.o.o. Primarni namen mojega diplomskega dela je ukvarjanje s problemom, ki se pojavlja pri odmaševanju odtokov in kanalizacij. Osredotočil sem se predvsem na logistične težave, ki podjetju povzročajo veliko težav, v prvi meri, zaradi logističnih težav, letno nastaja velik strošek.
V prvem delu naloge sem teoretično opisal delovanje podjetja, njihovo vizijo, storitve, cilje, poslanstvo ter delo zaposlenih. Predstaviti sem želel, kakšen pomen imajo kanalizacije, vode, greznice in čistilne naprave na varovanje okolja in posledično na naša življenja. V empiričnem delu sem za 300 lokacij, ki jih opravlja podjetje ODTOK, Varinger d.o.o., prikazal najbolj optimalno pot praznjenja greznic. Želel sem prikazati pot, ki bi podjetju predstavljala najkrajšo možno pot, hkrati pa pot, s katero bi imeli najmanjši strošek.
Ključne besede: Greznice, Varinger d.o.o., kanalizacije, voda, GIS.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2019; Ogledov: 1174; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,92 MB) |
7. Pokritost slovenije s polnilnimi postajami za električne avtomobileMark Kmetec, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V Sloveniji, kot tudi po Evropi, se ljudje vedno bolj zavedajo pomena ohranjanja okolja in stremijo k ohranjanju narave. Električni avtomobili so ena od novosti, ki bi na dolgi rok lahko pomagale k boljši prihodnosti. Za njihovo nemoteno delovanje je ključnega pomena primerna infrastruktura, katere osrednjo vlogo predstavljajo polnilne postaje. Namen diplomske naloge je raziskati stanje pokritosti Slovenije z le temi. S pomočjo GIS analiz v programu ArcGIS smo analizirali območja, kjer polnilnih postaj primanjkuje. Njihovo pokritost smo primerjali tudi s sosednjima državama, Avstrijo in Hrvaško. Naše ugotovitve smo podkrepili z anketiranjem uporabnikov. Ti so bili za našo nalogo ključnega pomena, saj nas niso zgolj informirali o primanjkljaju postaj, marveč tudi o njihovi uporabi in pogostimi težava z njimi.
Ključne besede: električni avtomobili, polnilne postaje, ArcGIS, logistika, GIS
Objavljeno v DKUM: 27.02.2019; Ogledov: 940; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,15 MB) |
8. Uporaba gis pri optimizaciji transportne poti v podjetju saubermacher-komunala d.o.o.Denis Tamaško, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V zaostrenih gospodarskih razmerah sta racionalizacija in zniževanje stroškov poslovanja ključnega pomena za vse gospodarske organizacije. Državne in občinske uredbe silijo podjetja, da optimizirajo svoje delovanje, k čemur spadajo tudi transportne poti, saj je gorivo vedno večji strošek, poleg tega pa država stremi k bolj ekološkemu ravnanju tudi glede transporta. To je bil tudi osnovni motiv izdelave diplomskega dela.
Namen diplomskega dela je bil na osnovi analize obstoječega pobiranja kuhinjskih odpadkov predlagati optimizacijo transportnih poti za odvoz tovrstnih odpadkov v podjetju Saubermacher - Komunala Murska Sobota.
Dokazali smo, da lahko s pomočjo računalniškega orodja ArcGis optimiziramo obstoječe transportne poti in s tem skrajšamo prevozne poti za več kot 10 %, prav tako pa se s tem ustrezno zmanjšajo tudi stroški transporta za okoli 10 %.
Ključne besede: transportna pot, optimizacija, geografski informacijski sistemi, ArcGis
Objavljeno v DKUM: 25.01.2019; Ogledov: 1188; Prenosov: 82
Celotno besedilo (2,14 MB) |
9. Cestno-vremenski sistemi ter njihova implementacija v mesto KranjAnže Zavrl, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Zimska služba velja za eno zahtevnejših nalog vzdrževanja cest. Temu botruje dejstvo, da je v zimskem času stanje cest zaradi hitro spreminjajočih se vremenskih dejavnikov izjemno nestanovitno in s tem tudi nepredvidljivo. Cestno vremenski sistemi, ki jih bomo predstavili v tem diplomskem delu, so idealni pripomoček zimske službe. Omogoča namreč stalen nadzor nad dejanskim stanjem cest ter vremenskimi dejavniki, ki nanjo vplivajo. Viri nakazujejo, da uporaba CVIS doprinese k informiranosti vzdrževalcev ter voznikov in s tem tudi k optimalni rabi strojev, opreme, surovin ter zaposlenih. Posledično tako omogoča tudi zmanjšati stroške vzdrževanja cest ter negativne vplive na infrastrukturo in okolje. Omenjene prednosti sistema so nas prepričale, da skozi diplomsko delo poizkušamo tudi sami navidezno implementirati CVIS v MO Kranj. Projekt smo začeli z definiranjem naravnogeografskih in infrastrukturnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek nevarnih voznih razmer ter kritičnih točk. S tem pa smo tudi definirali okolja, ki naj bi bila primernejša za namestitve cestno-vremenskih postaj. Lokacija slednjih naj bi bila izredno pomembna tudi zaradi dejstva, da merilne postaje predstavljajo ključni člen, preko katerega sistem črpa cestno-vremenske podatke. V nadaljevanju smo tudi sami poizkušali poiskati lokacije, primerne za postavitev CVP v MO Kranj. S pomočjo orodja GIS smo primerjali prostorske podatkovne plasti okolij, ki potencirajo nastanek nevarnih voznih razmer s podatkovnimi plastmi cest. Skozi omenjene poizvedbe smo pridobili rezultate, podatkovne plasti z najbolj izpostavljenimi cestnimi odseki. V zaključku diplomskega dela smo preučili tudi nadaljnje možnosti posodobitev ter nadgrajevanja CVIS, ter izpostavili priložnosti, ki jih implementirani sistemi lahko ponudijo prihodnjim ITS.
Ključne besede: zimsko vzdrževanje, CVIS, cestno-vremenske postaje, izpostavljena mesta, kritične točke
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 879; Prenosov: 96
Celotno besedilo (3,81 MB) |
10. Planiranje razvoza otrok na primeru osnovne šole poljčaneAlen Stopar, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Ljudje se že skozi celotno zgodovino srečujemo z migracijami v različnih oblikah, ki so v sodobnem času, zaradi spremembe življenjskega sloga, postale še pogostejše. Eni izmed takšnih migracij, s katerima se srečujemo že v otroštvu, sta prihod in odhod v šolo. V osnovnih šolah je prevoz na podlagi zakona urejen tako, da mora šola zagotoviti organiziran prevoz za učence, ki jim ni omogočen varen samostojen prihod v šolo oziroma so od šole precej oddaljeni. Prav ta del organiziranega prevoza učencev v šolo predstavlja tudi osrednjo tematiko naše naloge. Šole se na splošno pri urejanju te problematike srečujejo z velikimi finančnimi stroški na eni strani ter pričakovanji staršev in stopnjo zagotavljanja varnosti na drugi. Namen naše naloge je analizirati obstoječe stanje, podati kritično analizo ter na koncu predlog izboljšave. Reševanje problema bo razdeljeno v dve fazi, kjer se bomo v prvi ukvarjali z lokacijskim problemom, določitvijo optimalnega števila postajališč in njihovim lociranjem, v drugem delu pa bomo na ta postajališča določili vozila, ki bodo pobirala učence. Na podlagi dobljenih stroškovnih kazalnikov bomo dobljeno rešitev primerjali z obstoječim stanjem ter podali oceno, če je rešitev boljša in implementacija mogoča.
Ključne besede: Razvoz otrok, lokacijski problem, simulacija Monte Carlo, problem planiranja vozil, ArcGIS.
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 912; Prenosov: 87
Celotno besedilo (2,99 MB) |
