Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Komunikacijske storitve OTT, ki se uporabljajo za komunikacijo in se navadno ponujajo preko aplikacij so doživele izjemen razvoj. Ker jih evropski zakonodajni sveženj na področju elektronskih komunikacij iz leta 2002 ni urejal, so mnogi v njih videli slepe potnike elektronskih komunikacijskih omrežij, ki konkurirajo tradicionalnim elektronskim komunikacijskim storitvam, kot so govorna telefonija in SMS sporočila. Kot plod tega je nastala Direktiva o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, kot novelacija štirih direktiv na področju elektronskih komunikacij, katere eden od glavnih ciljev je bil normirati komunikacijske storitve OTT. Poleg Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, ureja področje elektronskih komunikacij tudi Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, sprejeta v okviru evropskega zakonodajnega svežnja elektronskih komunikacij iz leta 2002 in normira obdelavo osebnih podatkov in varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij. Čeprav še vedno veljavna, predstavlja anahronizem ureditve, ki ne zajema komunikacijskih storitev OTT. Kot rešitev problema je nastal predlog Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, ki čaka na sprejetje. Magistrska naloga predstavlja problematiko opredelitve komunikacijskih storitev OTT z relevantno sodno prakso in njihovo trenutno ureditev v Direktivi o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah ter primerjavo ureditve med vrstami komunikacijskih storitev OTT in tradicionalnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami. Predstavljena je tudi trenutna ureditev varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij z vidika komunikacijskih storitev OTT ter njihova bodoča ureditev v predlogu Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. V magistrski nalogi zaključujem, da vseh komunikacijskih storitev OTT ni moč metati v isti koš. Glede na ponujeno storitev se razlikuje tudi njihovo normiranje. Komunikacijske storitve OTT, ki se povezujejo v elektronska komunikacijska omrežja, so v večji meri izenačena s tradicionalnimi elektronskimi komunikacijskimi storitvami. Na drugi strani zadevajo komunikacijske storitve OTT, ki se ne povezujejo v omrežja, v grobem, zgolj določbe o varstvu končnih uporabnikov. Na področju varstva osebnih podatkov elektronskih komunikacij trenutno obstaja pravna praznina, saj večina komunikacijskih storitev OTT ni urejenih. Predlog Uredbe o zasebnosti in elektronskih komunikacijah v trenutni različici v skoraj vseh določbah izenačuje tradicionalne elektronske komunikacijske storitve in komunikacijske storitve OTT.
Ključne besede: komunikacijske storitve OTT, elektronske komunikacije, NB-ICS, NI-ICS, Direktiva (EU) 2018/1972 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, EECC, Direktiva 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, Uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 279; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,18 MB)