11. Uporaba službenega psa policije kot pripomoček za odkrivanje vzroka požara : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNik Pem, 2019, diplomsko delo Opis: Uporaba službenega psa policije kot pripomoček za odkrivanje vzroka požara je v Sloveniji še dokaj neraziskano področje. Službeni pes policije je v zadnjih dveh letih nepogrešljiva pomoč pri odkrivanju vzroka požara in s tem iskanju suma kaznivega dejanja. Šolanje sega v leto 2017, ko se je policist vodnik službenega psa skupaj z dvema psoma udeležil usposabljanja v Nemčiji. Namen tega je bil usposobiti policista vodnika službenega psa in izšolati službena psa za odkrivanje vzroka požara ter si izmenjati izkušnje na področju dela službenih psov. Šolanje je potekalo od devet do dvanajst tednov. V tem času sta se oba službena psa usposobila za iskanje vnetljivih snovi in opravila tečaj plezanja, ki bi ob morebitnem težjem dostopu do požarišča zelo koristil.
Službeni pes policije je na področju odkrivanja vnetljivih snovi ogromno pripomogel k odstotku pozitivno odvzetih vzorcev s požarišč. Pes je na požarišču veliko hitrejši kot preiskovalci in s tem pripomore h krčenju območja jemanja vzorcev, kar pa pospešuje samo hitrost preiskovanja. Pri sami preiskavi nam pes omogoča zelo hitro najdbo vnetljive snovi. Ob tem nam službeni pes kot pripomoček pri odkrivanju vzroka požara omogoča hitrejšo izključitev suma kaznivega dejanja ali potrditev le-tega. Optimalno stanje na požarišču je za službenega psa najboljši pogoj za delo. Pes ima do deset tisočkrat bolj občutljiv vohalni sistem v primerjavi s človekom in je zaradi svoje agilnosti, telesne zgradbe ter hitrosti v veliki prednosti pri preiskovanju požarišča. Te lastnosti omogočajo policiji hitrejše, kakovostnejše in natančnejše delo pri preiskovanju kaznivih dejanj. Na Oddelku za šolanje službenih psov stremijo k temu, da bi v prihodnosti lahko izšolali še kakšnega psa za tovrstno iskanje. Povezani so tudi z bavarsko policijo, s katero si redno izmenjujejo strokovna mnenja in nasvete za še bolj kakovostno uporabo službenih psov.
Ključne besede: diplomske naloge, požar, službeni pes policije, vnetljive snovi
Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1332; Prenosov: 120
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
12. Kriminalističnotehnična dejavnost na Policijski upravi Novo mesto : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKarmen Krapež, 2019, diplomsko delo Opis: Kriminalističnotehnična obdelava kraja ogleda je ena izmed osnovnih dejavnosti oddelka za kriminalistično tehniko na Policijski upravi Novo mesto. ENFSI (European Network of Forensic Science Institutes) oz. Evropska mreža forenzičnih laboratorijev je organizacija, ki skrbi za razvoj forenzične stroke in v svojem priročniku Scenes of Crime Examination – Best Practice Manual podaja dobro prakso na področju dela ogleda kraja dejanja. Ta priročnik navaja, kako naj poteka kriminalističnotehnična obdelava kraja ogleda, da bo izpeljana strokovno, zakonito in učinkovito. Pred kriminalističnotehnično obdelavo morajo kriminalistični tehniki sestaviti strategijo kriminalističnotehnične obdelave kraja ogleda, ki je nekakšna osnova za delo. V njej določijo namen preiskave, vodjo ogleda, sledi, ki jih iščejo itd. Na kraju kriminalističnotehnične obdelave morajo kriminalistični tehniki skrbeti za lastno varnost, kar storijo tako, da v osnovi upoštevajo varnostne in zaščitne ukrepe – uporaba zaščitne opreme na ustrezen način, ocena varnostnih tveganj itd. Prav tako morajo kriminalistični tehniki skrbeti za minimaliziranje tveganja za kontaminacijo sledi, ki so na kraju obdelave. To storijo predvsem tako, da uporabljajo predpisano zaščitno opremo, da jo uporabljajo na ustrezen način ter skrbijo za ustrezno varovanje kraja ogleda (za to morajo poskrbeti že prvi policisti, ki so poklicani na kraj dejanja). Pred obdelavo kraja ogleda kriminalistični tehniki dokumentirajo prvotno stanje ogleda. To storijo z uporabo neinvazivnih tehnik (fotografiranje, video snemanje, skiciranje itd.). Sledi s kraja obdelave zavarujejo na ustrezen način in jih ponovno odpirajo le v kontroliranih okoljih – laboratorijih. Vse ugotovitve in zaznave s kraja obdelave in kasnejše obdelave sledi v laboratoriju kriminalistični tehniki zapišejo v poročilo o kriminalističnotehničnih ugotovitvah. Primeri dobrih praks ENFSI predvidevajo dokumentiranje in spremljanje dela kriminalističnih tehnikov od samega začetka do konca, kar pa pomeni tudi veliko več pisanja in načrtovanja. Analiza dela Oddelka za kriminalistično tehniko na Policijski upravi Novo mesto kaže na dobro usposobljenost kriminalističnih tehnikov, vendar možnost izboljšave na področju načrtovanja kriminalističnotehničnih obdelav krajev ogledov s pomočjo sestave strategij preiskovanja še obstajajo.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminalističnotehnična obdelava kraja ogleda, kriminalistični tehnik, ENFSI, kriminalistične preiskave
Objavljeno v DKUM: 01.08.2019; Ogledov: 1067; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1004,88 KB) |
13. Psi za specialistično uporabo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeŽiva Kristančič, 2019, diplomsko delo Opis: Vloga psa se je skozi stoletja spreminjala, vendar še dandanes velja na nekaterih področjih dela za nenadomestljivega človeškega pomočnika, zato ni presenetljivo, da je našel svoj prostor tudi v policiji in vojski. Slovenska policija pse šola za dve kategoriji, splošno in specialistično. Pri specialistični uporabi pse šolajo za iskanje snovi, kot so prepovedane droge, eksplozivi, vzrok požara, trupla in bioloških sledi. Šolanje psov za specialistično uporabo na posameznimi področji poteka po enakem postopku. Razlikuje se samo v vonju, ki je uporabljen med samim šolanjem. Ob ustreznem šolanju so pri psu pomembne tudi osebnostne lastnosti in dobro razviti naravni nagoni. Za uspešno opravljanje nalog na terenu pa je poleg psa veliko odvisno tudi od vodnika. Njuna učinkovitost na terenu je odvisna predvsem od njunega medsebojnega odnosa in znanja. Za ohranitev visoke stopnje izobraženosti, po šolanju sledi nadaljevalno usposabljanje in vsakodnevno treniranje, ki jih pripravljajo na Oddelku za šolanje službenih psov. Njegove lastnosti, izredno dobro razvit voh, hitrost in natančnost dela in zmožnost zaznavanja vonjev v realnem času, ga postavljajo v ospredje pred moderno tehnologijo. Zato ni presenetljivo, da ima pes za specialistično uporabo največjo vlogo prav pri preiskovanju in odkrivanju kaznivih dejanj. Preiskovalcem lahko pomaga najti sledi, ki pripomorejo pri preiskavi, ki potrdijo, da je bilo storjeno dejanje kaznivo ali pa z najdbo preprečijo nastanek kaznivega dejanja. Ob prisotnosti psa in vodnika na terenu, mora vodnik upoštevati določena pravila za zagotovitev varnosti psa in upoštevati možne posebnosti pri opravljanju policijskih nalog, glede na posamezna področja. V tujini se poleg prej naštetih področij uporabljajo t.i. »vapor wake« psi in pse za prepoznavo človeškega vonja oziroma odorologija. Za prihodnje si na Oddelku za šolanje službenih psov prizadevajo izboljšati trenutni sistem in tako povečati učinkovitost opravljanja nalog.
Ključne besede: diplomske naloge, službeni psi policije, psi za specialistično uporabo, vodniki službenih psov, šolanje
Objavljeno v DKUM: 31.05.2019; Ogledov: 1090; Prenosov: 150
Celotno besedilo (415,72 KB) |
14. Obravnava materialnih dokazov pri preiskavi krvnih deliktov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeGaja Žižmond, 2017, diplomsko delo Opis: Pri preiskovanju umorov in odkrivanju storilcev je zelo pomembno delo policije ter preiskovalcev, ki skušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo. S pomočjo morebitnih očividcev skušajo pridobiti čim več koristnih informacij, ki bi jim omogočale razvozlati kaznivo dejanje. Z zavarovanjem kraja dejanja preprečijo, da bi se ljudje tam zadrževali ter tako zavarujejo prostor, v katerem bodo iskali materialne dokaze, s pomočjo katerih bodo skušali razvozlati potek dejanja. S pridobljenimi materialnimi dokazi skušajo preiskovalci izslediti storilca in dokazati kaznivo dejanje. Pomembno je, da so pri tem materialni dokazi pravilno zavarovani ter hranjeni, saj le tako zagotovijo njihovo uporabo v poznejšem sodnem postopku. V primeru, da pride med ogledom kraja dejanja ter med postopkom zavarovanja najdenih sledi do morebitnih napak, nenatančnosti ter površnosti preiskovalcev, postanejo najdeni dokazi, ne glede na njihovo pomembnost v celotnem postopku, neveljavni ter jih je treba izločiti iz dokaznega gradiva. Prav zaradi takšnih napak obstajajo primeri, pri katerih so bili očitni storilci kaznivega dejanja oproščeni, saj so morali preiskovalci iz dokaznega gradiva izločiti ključne materialne dokaze.
V diplomskem delu se natančneje osredotočimo na primer, ki se je zgodil v okolici Krškega leta 2014. V gostinskem objektu so našli truplo gostilničarja, domnevni storilec, ki naj bi zagrešil kaznivo dejanje umora, pa je bil oproščen. Pri tem so imeli velik pomen prav materialni dokazi, saj so bili ključnega pomena za razjasnitev poteka dogodkov, izsleditev storilca in obsodbo.
Ključne besede: kazniva dejanja, krvni delikti, kriminalistično preiskovanje, materialni dokazi, zavarovanje dokazov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1343; Prenosov: 194
Celotno besedilo (378,20 KB) |
