| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ogled kraja kaznivega dejanja
Robert Praček, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: kazniva dejanja, ogled kraja
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (230,71 KB)

2.
Uporaba drog pri posilstvih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Lara Koprivnikar, 2023, diplomsko delo

Opis: Posilstvo je ena najhujših oblik nasilja, s katero se soočajo posamezniki v družbi. Je izredno resen problem, ki predstavlja grobo kršenje spolne integritete, osebnega dostojanstva in človekovih pravic. Vendar pa se posilstva ne dogajajo le zaradi fizične prisile, temveč se včasih uporabljajo tudi druge metode za omamljanje žrtve in zmanjšanje njenega odpora. Eden od načinov, kako se to doseže, je uporaba drog pri storitvi posilstva. Problem uporabe drog pri storitvi posilstva je izredno resen in ima številne negativne posledice za žrtve. Drogiranje žrtve posilstva se lahko pojavi z namenom zmanjšanja njenega odpora, zmede ali povzroči izgubo zavesti. Ko je žrtev pod vplivom drog, se njena sposobnost jasnega razmišljanja, presojanja in sprejemanja odločitev močno zmanjša. To pomeni, da žrtev morda ni sposobna dati pristne privolitve ali se sploh zavedati, da je žrtev posilstva. Drogiranje zmanjšuje njeno sposobnost braniti se ali poklicati na pomoč. Drogiranje žrtve lahko povzroči tudi izgubo spomina ali zameglitev dogodka. To lahko oteži zbiranje dokazov, saj žrtev morda nima jasnih spominov ali informacij o napadu. Pomanjkljivi dokazi lahko vplivajo na uspešnost preiskave in kazenskega pregona domnevnega storilca. Primeri posilstva, ki vključujejo drogiranje žrtve, predstavljajo pravne izzive. Žrtve se lahko soočajo s težavami pri zbiranju dokazov, pomanjkanjem ozaveščenosti o tej problematiki v pravosodnem sistemu ter z možnostjo, da se jih obtoži, da so bile same odgovorne zaradi uživanja drog. Poleg tega lahko takšen travmatičen dogodek žrtvi pusti hude psihološke posledice, vključno s posttravmatskim stresnim sindromom (PTSD), depresijo, tesnobo, občutki krivde in nizkim samospoštovanjem. Žrtve se lahko soočajo s težavami v medosebnih odnosih ter izkušajo dolgotrajno in kompleksno trpljenje zaradi posilstva in drogiranja.
Ključne besede: droge, posilstva, podtikanje drog, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 450; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

3.
Nasilje nad otroki v družini in analiza primera smrti dveletne deklice na Gorenjskem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tjaša Šturm, 2023, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela je opisano nasilje nad otroki v družini, ki je javnozdravstveni problem. Dogaja se v domačem okolju, kjer bi otrok moral biti varen in ljubljen. Kriminalistična preiskava nasilja nad otroki v družini vključuje kriminalistično preiskavo na kraju, zbiranje obvestil, zavarovanje morebitnih dokazov, zasliševanja, razgovore in pričanje. Med postopkom kriminalistične preiskave nasilja nad otroki v družini lahko pride do pojava kognitivne pristranskosti, ki vpliva na policistovo subjektivno doživljanje poteka preiskave. V drugem delu diplomskega dela je opisana kriminalistično preiskavo smrti deklice. Primer se je zgodil leta 2016 na Gorenjskem in je bil izredno izpostavljen v medijih. Dveletna deklica je bila žrtev fizičnega nasilja ter zanemarjanja in surovega ravnanja svoje matere in njenega partnerja. Prizadejane so ji bile lahke telesne poškodbe, hude telesne poškodbe in posebno huda telesna poškodba, zaradi katere je deklica izgubila življenje. Izrečena jima je bila enotna zaporna kazen, v katero je bil vštet tudi čas pripora, ki je trajal dve leti. Zaradi izvršenih kaznivih dejanj je mati deklice bila obsojena na 23-letno zaporno kazen in materin partner na 21-letno zaporno kazen. Med pisanjem diplomskega dela smo bili seznanjeni z delovanjem policije in tožilstva v predkazenskem in kazenskem postopku, ugotovljene so bile okoliščine kaznivih dejanj in spoznanja, kako so dokazi vplivali na zaporni kazni dekličine matere in materinega partnerja.
Ključne besede: družinsko nasilje, otroci, analiza primera, pristranskost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 366; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (619,67 KB)

4.
Analiza kriminalistične preiskave umora Janka Jamnika z vidika sodnega postopka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Timeja Oset, 2023, diplomsko delo

Opis: Za postopek preiskovanja kaznivega dejanja velja, da ga je treba izvajati strokovno in nepristransko. Če se to ne spoštuje, se kot posledica kažejo nerešena kazniva dejanja, nekaznovani storilci in napačne obsodbe, kar ima lahko resne posledice tako za posameznike kot za celotne skupnosti. Avtorji kot najpogostejše dejavnike za neuspešno kriminalistično preiskavo oziroma kazenski pregon navajajo kognitivne pristranskosti, organizacijske pasti in verjetnostne napake, pri čemer se med preiskovalci najpogosteje pojavljajo kognitivne pristranskosti. Da bi ugotovili, ali lahko govorimo o prisotnosti naštetih dejavnikov tudi med slovenskimi preiskovalci, smo uporabili teoretične in empirične metode dela, pri čemer je teoretični del predstavljal pregled teorije, empirični del pa analizo kazenskega spisa in intervjuja. Z analizo primera umora Janka Jamnika, direktorja Kemijskega inštituta, smo tako skušali ugotoviti, kako je zbrane dokaze utemeljila policija in kako je tej utemeljitvi sledilo tožilstvo ter nadalje sodišče v vseh treh sojenjih. Hkrati pa smo skušali ugotoviti, ali so se kateri izmed dejavnikov za neuspešno kriminalistično preiskavo, pojavili tudi v analiziranem primeru, ki glede na teorijo predstavlja neuspeh v kriminalistični preiskavi in sodi v skupino nerešenih kaznivih dejanj. Z izbranimi metodami dela smo prišli do ugotovitve, da je v preučevanem primeru prišlo do pojava kognitivnih pristranskosti, natančneje potrditvene pristranskosti in tunelskega vida, ki sta preiskovalcem onemogočila objektivno vrednotenje dokazov in povzročila pretirano osredotočenost na enega osumljenca. Nadalje je bilo ugotovljeno tudi, da so se pri podajanju izvedenskih mnenj pojavljale vprašljive metode dokazovanja, za katere ni bilo mogoče reči, da so zagotavljale zanesljive in veljavne rezultate. Pojavil se je tudi dvom v nepristranskost sodišča v 2. sojenju, kjer je bilo v izrečeni sodbi mogoče opaziti izrazito naklonjenost obdolžencu. Da bi v prihodnosti omejili oziroma popolnoma odpravili tovrstne neuspehe kriminalističnih preiskav in s tem vzpostavili proces preiskovanja, katerega rezultat bi bili trdni dokazi, ki bi dosegli prepričanost sodišča v krivdo obdolženca, avtorji priporočajo uvajanje dodatnih usposabljanj, povečan nadzor nad delom preiskovalcev in zunanje preglede primerov, ki niso bili uspešno rešeni.
Ključne besede: kriminalistične preiskave, umori, analiza primera, pristranskost, Kemijski inštitut, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 434; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

5.
The integration of forensic intelligence within crime intelligence - comparing Slovenia and Malta : Bachelor's thesis Academic study programme Criminal Justice and Security
Taša Torbica, 2023, diplomsko delo

Opis: Forensic intelligence represents a field where different crime scenes and their perpetrators are linked based on the various traces, forensic evidence, and other data obtained. These findings or links then help investigators carry out their activity more effectively, particularly when it comes to repetitive crime and organised crime. By linking different crimes based on forensic data, forensic intelligence presents a distinct field on its own, but it also serves as an additional source of information for crime intelligence. In this thesis, we tried to answer the question of integrating forensic intelligence into crime intelligence and the role of forensic case data in the latter. In addition, we were also interested in the situation regarding forensic intelligence in Slovenia and Malta. Through a review of the literature, mainly foreign, we have laid out the theoretical foundations of the key concepts. Due to the limited access to the necessary information on the topics under discussion in Slovenia and Malta, interviews were carried out to obtain the necessary information to compare the two countries. We have noted that defining key terms is a challenge, as they vary depending on the authors, languages, and countries. We further concluded that in the above-mentioned two countries, forensic intelligence is used as an additional tool in investigating crime, but to a limited extent. Considering the answers of the interviewees, we believe that the biggest problem in practice is the lack of communication between the relevant units or departments, which limits the use of forensic information from the very beginning of a criminal investigation. We also recommend that the basic concepts in the field of crime intelligence and forensic science should first be properly (and theoretically) defined, especially in Slovenia. 
Ključne besede: forenzična analitika, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, Slovenija, Malta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

6.
Nasilje v družini v času epidemije SARS-CoV-2 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nina Eder, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno kako je epidemija SARS-CoV-2 v letu 2020 vplivala na stanje kaznivih ravnanj nasilja v družini v Sloveniji. Opredeljena so kazniva ravnanja nasilja v družini, epidemija SARS-CoV-2 in ukrepi, ki so bili sprejeti za preprečevanje širjenja okužb. Predstavljena so kazniva dejanja in prekrški, ki so povezani z nasiljem v družini, opisana kakšna je dinamiko nasilja, kakšne oblike prijav poznamo in kakšni so ukrepi za zaščito žrtev nasilja v družini. Preverjalo se je kako so ukrepi za preprečevanje širjenje okužb vplivali na splošno populacijo in kako na odnose znotraj družine ter ugotavljalo katere skupine so bile najbolj ranljive. Preko statističnih podatkov policije se je ugotavljalo, ali je bilo kaznivih ravnanj nasilja v družini v času epidemije več ali manj. Primerjala so se števila kaznivih ravnanj v letih od 2016 do 2020. Še posebej se je osredotočilo na primerjavo v letih 2019 in 2020 in sicer za čas razglašene epidemije od marca do decembra 2020. Opisano je kako je v času epidemije delovala policija, centri za socialno delo ter vladne in nevladne organizacije, ter izpostavljeno nekaj njihovih akcij in objav vezanih na nasilje v družini. Pri izdelavi diplomskega dela je bil opravljen intervju z vodjem Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, kateri je podal ogromno informacij o načinu dela policije v primerih obravnave kaznivih ravnanj nasilja v družini. Z diplomskim delom je bilo ugotovljeno, da je stopnja kaznivih ravnanj v času epidemije narasla. Vse vladne in nevladne organizacije so zagovornice ničelne tolerance v zvezi z nasiljem v družini, ter se hkrati trudijo opogumljati in ozaveščati tako žrtve, kot posameznike, ki nasilje v družini zaznajo, da takšna ravnanja prijavijo odgovornim institucijam.
Ključne besede: preprečevanje kriminalitete, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, epidemije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 734; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

7.
Začetki in zgodovina daktiloskopije in prvi primeri njene uporabe pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maša Kus, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili razvoj daktiloskopije, od njenih samih začetkov ter vse do danes. Poglobili se bomo v prve znane primere, ki so bili rešeni z njeno pomočjo, jih predstavili in med seboj primerjali. Predvsem nas bo zanimalo, kaj jim je bilo skupno, potek zbiranja dokazov, dokumentacija in njihova dokazna vrednost na sodišču. Daktiloskopija je veda o prstnih sledeh in odtisih. Njena uporaba je prinesla velik napredek na področju preiskovanja kaznivih dejanj in identifikacije storilcev kaznivih dejanj, ki so na kraju za seboj pustili sledi, s pomočjo katerih lahko potrdimo oziroma zavrnemo njihovo identiteto. Skozi leta je doživela veliko prebojev, čeprav ji na začetku ni kazalo najboljše, saj je bila takrat poglavitna metoda identificiranja ljudi antropometrija. Trajalo je leta preden je strokovnjakom uspelo dokazati njeno pravo vrednost in utrditi zaupanje vanjo kot izredno učinkovito metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Morda lahko rečemo, da je daktiloskopija odprla vrata tudi drugim sodobnejšim načinom identifikacije z uporabo biometrije. Znanstveniki in raziskovalci so na podlagi detajlov na človeškem telesu, kot so prstni odtis, očesna šarenica, DNK in prepoznava glasu, skupaj z razvojem novih tehnologij videli možnost za veliko hitrejšo in zanesljivejšo identifikacijo posameznika. Tako je daktiloskopija predstavljala precej učinkovitejše orodje pri ugotavljanju identitete, kot pa zamuden zajem ter iskanje in primerjava med številnimi telesnimi merami, na katerih je bila osnovana antropometrija. Prvi del diplomske naloge bo sestavljen iz opisa zgodovinskega razvoja daktiloskopije v svetu. Nato bomo predstavili najpomembnejše osebe, ki so s svojim delom in raziskovanjem daktiloskopijo uveljavile kot poglavitno metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. V drugem delu pa bomo preučili opise in opravili primerjavo uporabe daktiloskopije pri prvih primerih, ki so bili rešeni z njeno pomočjo.
Ključne besede: forenzične preiskave, daktiloskopija, prstne sledi, zgodovinski pregled, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 895; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (280,47 KB)

8.
Rekonstrukcija kaznivega dejanja s preiskovanjem oblik krvnih sledi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Neža Munih, 2020, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju kaznivega dejanja imajo ključno vlogo dokazi, saj ti dokazujejo elemente kaznivega dejanja, povezujejo morebitnega osumljenca s kaznivim dejanjem ali ga izključujejo in na objektiven način pripomorejo rekonstruirati dogajanje ob storitvi kaznivega dejanja. V kriminalističnem preiskovanju imajo velik pomen tako imenovane biološke sledi, ki jih je moč najti tako na kraju kaznivega dejanja kot v njegovi okolici, na storilcu in njegovih oblačilih, na žrtvi in njenih oblačilih ter na predmetih, ki so povezani s kaznivim dejanjem, storilcem ali žrtvijo. Ena izmed pomembnih dokaznih materialov, ki jih štejemo med biološke sledi, je kri. Preiskovanje različnih oblik krvnih sledi – mlake krvi, kapljice, sledi vlečenja, sledi brisanja krvi ipd. – je lahko ključno za reševanje primera kaznivega dejanja, saj lahko s pomočjo le-te rekonstruiramo kaznivo dejanje, torej lahko določimo začetek dejanja, gibanje oseb med dejanjem, posamezna mesta dogodkov in zaporedje dogodkov. Seveda pa morajo biti preiskovalci dobro seznanjeni z načini opazovanja in preiskovanja krvnih sledi. Pomembno je tudi dobro poznavanje biokemije in fizike. Krvne sledi lahko v grobem razdelimo v tri skupine. Prva skupina so tako imenovane pasivne sledi, za katere je značilno, da kri pade na podlago, zaradi delovanja sile težnosti – krvni strdki, mlake, srage in kapljičaste sledi. V drugo skupino sledi sodijo krvne sledi, ki nastanejo, ko kri zadene ob podlago z neko dodatno silo – sledi zamahov, razpršene sledi in brizge. Tretja skupina pa so tako imenovane prenosljive sledi, za katere velja, da se kri z dotikom prenese na drug predmet in tako nastanejo krvavi odtisi ali sledi brisanja. Pri samem preiskovanju krvnih sledi je pomembno tudi, da le-te ostanejo nespremenjene oziroma da se jih ohrani do prihoda preiskovalcev. Postopek preiskave območja mora biti jasen, preiskovalna ekipa pa mora imeti usklajeno predstavo o tem, kako bo preiskava potekala. Sledi se lahko namreč zlahka uničijo, kar pa lahko pomembno vpliva na razplet kaznivega dejanja. Kontaminacijo kraja kaznivega dejanja se prepreči z nošenjem zaščitnih oblačil in mask. Pri samem zbiranju materialnih dokazov je pomembno tudi dokumentiranje – fotografiranje, skiciranje in pisanje zapisnika. Velik del zaključne naloge sestavlja opisovanje različnih oblik krvnih sledi, postopki, s katerimi lahko določimo njihov izvor ali vzrok in nenazadnje rekonstrukcija kaznivega dejanja s preiskovanjem krvnih sledi.
Ključne besede: diplomske naloge, preiskovanje krvnih sledi, dokumentiranje oblik krvnih madežev, analiza oblik krvnih sledi, rekonstrukcija kaznivega dejanja
Objavljeno v DKUM: 29.11.2020; Ogledov: 1125; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

9.
Analiza primera serijskega morilca Teda Bundyja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Lenart Kobal, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski morilci so osebe, ki so v družbi prisotne že od nekdaj. Brez ustreznih preiskav, dokazov in tehnologij so serijski morilci pristali pod drobnogledom družbe in medijev, predvsem v dvajsetem stoletju. Takrat smo z pomočjo preiskovalcev ter novih tehnik lahko uspešno začeli povezovati več umorov ter jih pripisali določenemu serijskemu morilcu. V tem obdobju je prav tako prišlo do delitve morilcev, ki so ubili več oseb, in sicer na množične morilce, verižne morilce ter serijske morilce. V diplomskem delu se bomo osredotočali na serijske morilce in preiskovanje njihovih umorov. Delovanje, razmišljanje ter sam proces umora je pri serijskih morilcih nekaj posebnega. Morijo iz drugačnih razlogov kot večina morilcev, ki ne spadajo pod to kategorijo. Lahko jih dojemamo kot posameznike, katerih glavna želja v življenju je čim daljše morjenje ter izživljanje nad izbranimi žrtvami. Značilno za serijske morilce je težko otroštvo, življenje brez prijateljev ter izogibanje družbe in pravilom, ki vanjo spadajo. Pri preiskovanju serijskih umorov se preiskovalci še dodatno osredotočajo na dokaze, ki bi lahko umore medsebojno povezovali. Pri odkrivanju storilcev je potrebno veliko časa, saj so to posamezniki, ki so tako drugačni od povprečnega prebivalca, da je tudi njihov proces umora ter izogibanja oblastem drugačen. Pomemben podatek pri preiskovanju serijskih morilcev je morilčev podpis, pri serijskih morilcih je značilno, da ta pri veliki večini ostaja skozi celoten morilski pohod enak. Ta podpis tudi veliko krat pomaga pri povezovanju večih umorov ter nato odkrivanju dejanskega storilca. V diplomskem delu smo se osredotočali na analizo serijskega morilca Teda Bundyja in njegovo delovanje. Omenjen serijski morilec ima kar nekaj posebnosti, vključno s tem, da je bil do zadnjega medijski in predvsem ženski ljubljenec, kljub temu da je pobijal le ženske. Ted Bundy je deloval strateško in premišljeno, vendar je zaradi svoje notranje pošasti pri enem izmed umorov pustil dokaz, ki je nato bil dovolj obremenjujoč, da je bil spoznan za krivega pri številnih umorih. Bil je obsojen na smrt z električnim stolom.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, preiskovanje umorov, morilčev podpis, Ted Bundy
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 923; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (300,24 KB)

10.
Preiskovanje kraja onesnaženja okolja
Bojan Dobovšek, Robert Praček, Borislav Petrović, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na osnovi analize dosedanjih ogledov kraja onesnaženja pripraviti priporočila za postavitev skupin za izvajanje ogledov in izdelati smernice za njihovo delo v bodoče. Avtorji se omejijo na delo ogledne skupine na kraju onesnaženja v Sloveniji. Poskušajo odgovoriti na vprašanje, katera so tista opravila na kraju ogleda, ki so potrebna za kvalitetno izvedbo predkazenskega postopka in kako to izvesti, da pri tem ogledniki ne bi bili pri delu ogroženi ali izpostavljeni nevarnosti. Metode: Avtorji v delu analizirajo dostopne vire in izvedejo pilotsko raziskavo med izvajalci ogledov in predstavniki pravosodja. V ta namen uporabijo metodo intervjuja s posameznimi strokovnjaki, njihove odgovore pa analizirajo in združijo v posamezne segmente. Za obdelavo rezultatov so uporabili model relacijske baze podatkov QFD (Quality Function Deployment – razvitje funkcij kakovosti) oz. znotraj nje t. i. matriko HOQ (House of Quality – Hiša kvalitete). Ugotovitve: Iz analize dela izhaja potreba po vzpostavitvi posebne profesionalne službe, ki bi se ukvarjala s problematiko onesnaženja, predvsem s tehničnega, seveda pa tudi s preiskovalnega vidika. Menimo, da bi bilo potrebno razmisliti o vzpostavitvi skupine oglednikov, ki bi opravljali tovrstne oglede po celi Sloveniji, ne glede na meje posameznih regij. Ti ekološki ogledniki bi v svojem rednem delovnem času opravljali redna dela kriminalističnega tehnika oz. kriminalista v svoji regiji. Teh skupin bi bilo največ 5, bi pa bile dobro usposobljene in opremljene za delo v primerih onesnaženja okolja. Tako usposobljena skupina bi lahko ustrezno skrbela tudi za svojo varnost in varnost sodelujočih. Praktična uporabnost: Izsledki projekta nam bodo pokazali tista najpomembnejša opravila in znanja, ki jih mora ogledna skupina opraviti in imeti na kraju onesnaženja okolja. Prav tako bodo podane smernice, ki bodo izpostavile vprašanje varnosti in opozorile na samo varnostno obnašanje pri opravljanju ogleda onesnaževanja okolja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prvenstveno analizira izvajanje ogledov onesnaženja okolja v Sloveniji.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, ogled kraja kaznivega dejanja, onesnaženje okolja, kriminalistično preiskovanje
Objavljeno v DKUM: 05.05.2020; Ogledov: 1016; Prenosov: 48
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 2.86 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici