| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ULTRAZVOČNI KIRURŠKI NOŽ
Jasmina Miklavžič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo primerjali električni kirurški nož in ultrazvočni kirurški nož glede časa priprave, vzdrževanja in sterilizacije. Raziskavo smo izvedli v operacijskem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Ugotovili smo, da je v očeh medicinskih sester v perioperativni dejavnosti elektrokirurški nož boljši glede lastnosti čiščenja, vzdrževanja in časa priprave. Večina anketiranih medicinskih sester se je po drugi strani odločila v prid ultrazvočnemu kirurškemu nožu glede varnosti, manjše krvavitve in manjše poškodbe tkiva. Statistično smo pokazali, da je čas priprave elektrokirurškega noža krajši od časa priprave ultrazvočnega kirurškega noža (p = 0,017). Anketiranci so bili mnenja, da je laže čistiti električni kirurški nož kot ultrazvočni kirurški nož (p = 0,096). Anketiranci pri času priprave noža za urgentne primere prav tako dajejo prednost elektrokirurškemu nožu (p<0,001). Menimo, da je z ekonomskega stališča bolje uporabljati instrumente za večkratno uporabo – aktivni del ultrazvočnega kirurškega noža. Ugotavljamo, da se ultrazvočni kirurški nož redkeje uporablja kot elektrokirurški nož in da je o njem malo literature, zato je razumevanje te tehnologije za medicinske sestre precej težavno. Diplomsko delo zaključimo s predlogom, da je potrebno več izobraževanja za delo s kompleksno tehnologijo, kot je ultrazvočni kirurški nož.
Ključne besede: Biomedicinska tehnologija, elektrokirurški nož, ultrazvočni kirurški nož, perioperativna zdravstvena nega.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 2674; Prenosov: 457
.pdf Celotno besedilo (7,09 MB)

3.
Zdravstvena nega bolnikov s kroničnim pankreatitisom
Goran Kovač, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V medicinskem delu je opisana zgradba pankreasa, kronični pankreatitis ter njegova klinična slika, diagnoza, zdravljenje in prognoza. Drugi del diplomske naloge predstavlja zdravstveno nego bolnikov s kroničnim pankreatitisom, najpogostejše negovalne diagnoze pri kroničnem pankreatitisu. Opisana je vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnika s kroničnem pankreatitisom pred in po operaciji in pravilna prehrana oziroma dieta bolnikov s kroničnim pankreatitisom.
Ključne besede: pankreas, kronični pankreatitis, zdravstvena nega, medicinska sestra, najpogostejše negovalne diagnoze.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 3576; Prenosov: 567
.pdf Celotno besedilo (909,94 KB)

4.
Bolnik z rakom na debelem črevesju
Simona Halas, 2010, diplomsko delo

Opis: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno debelo črevo, anatomija, fiziologija z patofiziologijo, prirojene nepravilnosti debelega črevesa kot tudi vnetne bolezni, ki so lahko povod za razvoj raka na debelem črevesu. Predstavili smo etiopatogenezo in epidemiologijo bolezni. Med vrstami tumorjev na debelem črevesu smo se opredelili za karcinom debelega črevesa, njegovo odkrivanje s simptomi, omenili smo tudi presejalni program Svit. Poglobili smo se v vrste preiskav za odkrivanje bolezni in postavitev diagnoze. Predstavili smo kirurško zdravljenje raka na debelem črevesu, z najpogostejšimi operativnimi metodami kot tudi določitev stadija bolezni. Kot obliko onkološkega zdravljenja je predstavljeno adjuvantno zdravljenje ter delovanje bioloških zdravil. V drugem delu diplomskega dela je predstavljena zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, vloga medicinske sestre pri pripravi bolnika na operacijo ter pooperativna zdravstvena nega. Omenili smo tudi vlogo medicinske sestre enterostomalne terapevtke. V študiji primera, ki zajema bolnico z rakom na debelem črevesju, ugotavljamo njeno zmožnost samooskrbe pred in po operaciji. Ves čas hospitalizacije uporabljamo pri bolnici delno-nadomestni kot vzgojno izobraževalni sistem in jo s tem počasi pripravljamo na odpust z bolnišnice.
Ključne besede: rak debelega črevesa, operativni poseg, bolnik, zdravstvena nega, medicinska sestra, deficit samooskrbe.
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 2795; Prenosov: 829
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

5.
Osveščenost ljudi o raku želodca
Tanja Pisnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu je opisana zgradba in delovanje želodca, rak želodca, dejavniki tveganja, diagnostika ter zdravljenje raka, in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre. V drugem, raziskovalnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena med ljudmi v krajevni skupnosti Bresternica-Gaj. Rezultati raziskave so pokazali, da je informiranost ljudi o raku želodca dobra.
Ključne besede: rak želodca, dejavniki tveganja, zdravljenje raka, zdravstveno vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1919; Prenosov: 171 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

6.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERATIVNEM POSEGU CISTIČNEGA TUMORJA NA TREBUŠNI SLINAVKI
Tanja Klasinc, 2011, diplomsko delo

Opis: Področje zdravstvene nege je v zadnjih petdesetih letih zajelo mnogo sprememb. Tudi v slovenskem prostoru moramo spoznati in preučiti teoretične modele. Potrebno je razviti lastno filozofijo stroke in se odločiti, kateri modeli so uporabni v naši praksi in kateri so za posamezna področja zdravstvene nege najprimernejši. Poznavanje sodobnega metodološkega pristopa, razvijanja negovalne dokumentacije in standardov bo pripeljalo k uveljavitvi sodobne zdravstvene nege. V diplomskem delu smo predstavili problematiko tumorskih oboljenj na trebušni slinavki in pomembnosti diagnosticiranja pri bolnikih z cističnimi tumorji trebušne slinavke. Predstavljen je operativni poseg in postopki vezani na področje zdravstvene nege pri pacientu po operativnem posegu. Narejena je bila analiza zdravljenja pacientov zaradi cističnih tumorjev trebušne slinavke in opisane negovalne intervencije, ki jih medicinska sestra opravlja, po procesu zdravstvene nege, pri bolniku pred, med in po operaciji cističnega tumorja trebušne slinavke. Bolnik je obravnavan skozi vseh 14 življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega bolnika po operativnem posegu, trebušna slinavka, cistični tumorji, negovalne diagnoze, kakovost, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 2981; Prenosov: 600
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
KOMUNIKACIJA PRI CELOSTNI ZDRAVSTVENI OBRAVNAVI PACIENTA Z RAKOM ŽELODCA
Tanja Kolar, 2011, diplomsko delo

Opis: Komuniciranje je v življenju nenehno navzoče in vpliva na zdravje in počutje ljudi, oblikuje dobre odnose, kot so skrb za drugega, odgovornost, zaupanje in sočutje. Pojem zaupanja je zelo težko opredeliti z ozko definicijo, je pa pomemben dejavnik pri zdravstveni obravnavi pacienta, ki se srečuje s težkim bolezenskim stanjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen komunikacije in zaupanja pri celostni zdravstveni obravnavi pacienta z rakom želodca in ugotoviti, kako in koliko vpliva zaupanje pacientov do zdravstvenih delavcev v procesu zdravljenja. Metode dela: S pomočjo bibliografskih baz Cobiss, Medline in drugih so sistematično analizirani publikacije, ki se navezujejo na področje raziskovanja. Iz pridobljenih rezultatov so izbrani najrelevantnejši strokovni viri in uporabljeni za sintezo spoznanj, ter predstavljeni v strukturni obliki. Diplomsko delo temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Za analizo in predstavitev podatkov je uporabljen programski paket Microsoft Office Excel. Rezultati: Raziskava je bila izvedena na Oddelku za abdominalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Sodelovalo je 16 (64 %) žensk in 9 (36 %) moških. Ugotovljeno je bilo, da pacienti 11 (44 %) zaupajo zdravstvenim delavcem. Varovanje zasebnosti je s strani zdravstvenih delavcev večina (68 %) vprašanih opredelila kot zelo dobro. Kot dejavnike, ki vplivajo na medsebojno zaupanje pacienta in zdravstvenega delavca, je 20 (43 %) vprašanih opredelilo profesionalno znanje, 16 (35 %) prijazen pristop in 10 (22 %) zavzetost za pacientove probleme. Razprava in sklepi: Po mnenju vprašanih se medicinske sestre bolj kot zdravniki posvečajo njihovim težavam ter, da je zaupanje v zdravstvene delavce na visoki ravni. Kot dejavnike, ki vplivajo na medsebojno zaupanje. V odnosu pacient – medicinska sestra so navedli profesionalno znanje (strokovnost), prijazen pristop in zavzetost za pacientove probleme.
Ključne besede: komunikacija, zaupanje, zdravstveni tim, pacient, medicinska sestra, rak želodca.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2134; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
Biološki dejavniki tveganja po operaciji jeter zaradi zasevkov raka debelega črevesa in danke
Arpad Ivanecz, 2014, doktorska disertacija

Opis: Izhodišče/cilji: Prizadevanja za prenos temeljnega znanja o bioloških označevalcih (BO) v klinično uporabo se nadaljujejo. Namen raziskave je bilo ugotoviti, ali lahko BO dopolnijo napovedno vrednost kliničnega točkovnega sistema tveganja (CRS) po zdravljenju jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke (RDČD). Metode: Opravili smo retrospektivni pregled prospektivno vodene, računalniško podprte jetrne datoteke. Bolniki, izbrani za analizo, so bili zdravljeni na Oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor zaradi zasevkov RDČD s potencialno kurativno resekcijo jeter v obdobju od 1996 do 2011. Pri vseh bolnikih je bila s histopatološkim pregledom potrjena in postavljena dokončna diagnoza zasevkov adenokarcinoma RDČD v jetrih. Vključno s CRS smo skupaj analizirali 14 rutinsko razpoložljivih kliničnih dejavnikov tveganja. Izražanje p53, Ki-67 in timidilat-sintaze (TS) smo določali z imunohistokemijo na tkivnih mrežah. Izražanje p53 in Ki-67 smo ocenjevali s točkovanjem odstotka pozitivno obarvanih jeder malignih celic. Vzorec je bil ocenjen kot pozitiven na p53 in Ki-67, če je bilo obarvanih več kot 50 % tumorskih celic. Izražanje TS smo ocenjevali po intenziteti obarvanja citoplazme malignih celic. Intenzivnost obarvanja TS je bila določena z vizualno stopenjsko lestvico od 0 do 3. Stopnji 0 in 1 sta predstavljali nizko, stopnji 2 in 3 pa visoko intenzivnost obarvanja. Rezultate smo primerjali z aktualnim preživetjem, preživetjem brez bolezni ter preživetjem brez jetrne bolezni. Rezultati: Izmed 406 bolnikov jih je 98 (24 %) izpolnjevalo kriterije vključitve. Mediani čas sledenja preživelih bolnikov je bil 103 mesece (razpon 61–195 mesecev). Vsi bolniki so imeli CRS v razponu od 0 do 4, nihče ni imel CRS 5. Skupaj se je obarvalo pozitivno 52 (53 %) zasevkov na protein p53 in 27 (28 %) zasevkov na protein Ki-67. Intenziteta imunohistokemijskega barvanja za TS je bila nizka pri 29 (30 %) in visoka pri 69 (70 %) vzorcev. Statistična analiza s testom hi-kvadrat je razkrila korelacijo med prekomerno izraženim p53 in visokim CRS (P = 0,058). Aktualno petletno in pričakovano desetletno preživetje bolnikov je bilo 34,5 % oziroma 24,3 %, z medianim preživetjem 36 mesecev. Čeprav so bili vsi bolniki zdravljeni s potencialno kurativno resekcijo R0, se je pri 72 (73 % ) bolezen ponovila. Pri 20 izmed 72 bolnikov (28 %) je bila ponovitev bolezni omejena samo na jetra, pri 20 bolnikih (28 %) je bila prisotna izključno zunaj jeter, pri 32 (44 %) pa so bili zasevki prisotni tako v jetrih kakor tudi zunaj njih. Po multivariatni analizi je ostal samo visok CRS negativni napovedni dejavnik preživetja (P = 0,018), kazalec zgodnje ponovitve bolezni (P = 0,010) in hkrati tudi kazalec zgodnje ponovitve jetrne bolezni (P = 0,003). Med BO je po multivariatni analizi ostal pozitivni napovedni dejavnik preživetja samo prekomerno izraženi Ki-67 (P = 0,038). Zaključki: Razkrili smo korelacijo med prekomerno izraženim p53 in visokim CRS. Najpomembnejša ugotovitev dela je identifikacija prekomernega izražanja Ki-67 kot ugodnega napovednega dejavnika aktualnega preživetja po radikalni resekciji jetrnih zasevkov RDČD. TS ni dodala nobene klinične informacije. Samo CRS napoveduje neodvisno izid zdravljenja.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, jetrni zasevki, kirurgija, napovedni dejavniki tveganja, biološki označevalci
Objavljeno: 19.05.2014; Ogledov: 1736; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (13,94 MB)

9.
Ishemična lezija debelega črevesa kot posledica akutnega pankreatitisa
Manca Godec Novak, Arpad Ivanecz, Stojan Potrč, Matjaž Horvat, Eldar Gadžijev, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Akutni nekrozantni pankreatitis v redkih primerih prizadene debelo črevo. V nastanek so vključeni številni patogenetski mehanizmi. Diagnoza prizadetosti debelega črevsa je zahtevna in se v večini primerov postavi šele med operativnim posegom. Zdravljenje izbire je resekcija prizadetega črevesa z izpeljavo (začasne) kolo- ali ileostome in distalne mukozne fistule. Predstavljamo dva bolnika srednjih let, ki sta bila zaradi akutnega nekrozantnega pankreatitisa sprva zdravljena konzervativno, nato pa je prišlo zaradi nekroze pankreatičnega tkiva do vnetne infiltracije mezekolona prečnegadela debelega črevesa s posledično nekrozo. Zdravljenja sta bila operativno. Prizadetost debelega črevesa kot zaplet akutnega nekrozantnega pankreatitisa je povezana z visoko smrtnostjo. V dveh primerih smo prikazali, da je do nekroze prečnega dela debelega črevesa s perforacijo prišlo šele po določenem času, vzrok in obseg prizadetosti pa je bil odkrit šele med operacijo. Glede na starost bolnikov, odlično splošno kondicijo in težnje po kakovostnem življenju smo se eno leto po resekciji prizadetega črevesa odločili za poseg, s katerim smo spet vzpostavili kontinuiteto črevesja.
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 964; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Single nucleotide polymorphisms in genes MACC1, RAD18, MMP7 and SDF-1[alpha] as prognostic factors in resectable colorectal cancer
Matej Horvat, Uroš Potočnik, Katja Repnik, Rajko Kavalar, Vesna Zadnik, Stojan Potrč, Borut Štabuc, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Colorectal cancer (CRC) represents one of the most common malignancies worldwide. Research has indicated that functional gene changes such as single nucleotide polymorphism (SNP) influence carcinogenesis and metastasis and might have an influence on disease relapse. The aim of our study was to evaluate the role of SNPs in selected genes as prognostic markers in resectable CRC. Patients and methods: In total, 163 consecutive patients treated surgically for CRC of stages I, II and III at the University Medical Centre in Maribor in 2007 and 2008 were investigated. DNA was isolated from formalin-fixed paraffin-embedded CRC tissue from the Department of Pathology and SNPs in genes SDF-1alpha, MMP7, RAD18 and MACC1 were genotyped using polymerase chain reaction followed by high resolution melting curve analysis or restriction fragment length polymorphism. Results: We found worse disease-free survival (DFS) for patients with TT genotype of SNP rs1990172 in gene MACC1 (p = 0.029). Next, we found worse DFS for patients with GG genotype for SNP rs373572 in gene RAD18 (p = 0.020). Higher frequency of genotype GG of MMP7 SNP rs11568818 was found in patients with T3/T4 stage (p = 0.014), N1/N2 stage (p = 0.041) and with lymphovascular invasion (p = 0.018). For MACC1 rs1990172 SNP we found higher frequency of genotype TT in patients with T3/T4 staging (p = 0.024). Higher frequency of genotype GG of RAD18 rs373572 was also found in patients with T1/T2 stage with disease relapse (p = 0.041). Conclusions: Our results indicate the role of SNPs as prognostic factors in resectable CRC.
Ključne besede: single nucleotide polymorphism, colorectal cancer, MACC1, RAD18, MMP7, SDF-1a
Objavljeno: 05.04.2017; Ogledov: 327; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (698,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici