| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 81
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Formativno spremljanje s poudarkom na elementu samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja pri pouku zgodovine
Saša Radinović, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključnem delu smo preverjali uporabo elementov formativnega spremljanja s poudarkom na elementu samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja v pedagoškem procesu na slovenskih šolah. V teoretičnem delu smo opisali proces formativnega spremljanja pri pouku, možnost uporabe posameznih elementov ter natančneje predstavili element samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja. Izdelali smo tudi orodja, namenjena izvedbi samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja pri pouku zgodovine. V empiričnem delu smo preverjali, v kolikšni meri učitelji uporabljajo elemente formativnega spremljanja, s poudarkom na elementu samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja v pedagoškem procesu, ter na kakšen način jih izvajajo. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri so učenci po njihovem mnenju deležni uporabe elementa samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja pri učnih urah zgodovine. Uporabo posameznih izdelanih orodij za izvedbo samovrednotenja in vrstniškega vrednotenja smo preverili pri učiteljici, ki poučuje zgodovino na osnovni šoli. V zaključku smo predstavili možnost uporabe elementov samovrednotenja v praksi, in sicer z izvedbo učne ure pred učitelji zgodovine in geografije.
Ključne besede: formativno spremljanje, samovrednotenje, vrstniško vrednotenje, zgodovina, orodja.
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
Razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sveti Florijan
Katja Poharc, 2018, magistrsko delo

Opis: Šola je pomembna vzgojno-izobraževalna ustanova, ki pripravlja učence na vstop v svet izzivov in priložnosti. S prebiranjem šolskih kronik sem želela raziskati razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sv. Florijan, ki se ponaša z 200-letno tradicijo. Med II. svetovno vojno so partizani požgali šolsko poslopje, s čimer je zgorel ves šolski inventar, vključno s šolskimi kronikami, zato smo se podrobneje dotaknili delovanja šole od leta 1945 do danes. Zanimalo me je, kdaj in zakaj se je porodila ideja o izgradnji nove šole v Ratanski vasi, ki je bila sprva podružnična šola takratne Osnovne šole Boris Kidrič. Prav tako sem želeli ugotoviti, kako so se spreminjali pristopi k poučevanju ter vpliv ideologije na dogajanje v šoli v času socialistične Jugoslavije. Ugotovila sem, da je bilo na centralni osnovni šoli Borisa Kidriča iz leta v leto več učencev, zato je bila nujno potrebna gradnja nove šole v mestu. Načrt zanjo je bil izdelan leta 1979 in je obsegal tri faze. 1. septembra 1986 so učenci v osemletni osnovni šoli prvič sedli v šolske klopi v dokončno dograjeni novi šoli. Začetki šolanja pri Sv. Florijanu segajo v leto 1809, ko šola še ni imela lastnega poslopja in se je pouk odvijal v župnišču. Kasneje so učitelji poučevali v zasebnih sobah, prvo šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1840. V socialistični Jugoslaviji je imela ideologija velik vpliv na šolsko dogajanje, kar se je kazalo skozi učno snov, različne praznike in interesne dejavnosti. Učence so izobraževali v duhu komunizma, vzgoja je bila determinirana s točno določenim ciljem: »Vzgojiti dobrega in poštenega patriota in državljana, ki bo pripravljen graditi socializem.« Pomembno vlogo v šolskem življenju je imela pionirska organizacija, ki je s pomočjo raznih izvenšolskih dejavnosti razvijala pripadnost domovini. Vrsto let je bil v ospredju frontalni pouk in učiteljeva razlaga, v zadnjih letih pa so začeli učitelji obeh šol v pouk uvajati sodobne metode in oblike dela. Sistematično so začeli z upoštevanjem živih znanj, ki temeljijo na otrokovi izkušnji in predznanju. Pri nastajanju teoretične magistrske naloge smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko raziskovalno metodo.
Ključne besede: II. osnovna šola Rogaška Slatina, POŠ Sv. Florijan, šolstvo, Rogaška Slatina, zgodovina šolstva, šola.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 718; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

3.
Vietnamska vojna skozi oči časnika The New York Times
Blaž Vicman, 2018, magistrsko delo

Opis: Francozi so že v 17. stoletju imeli misijonarske stike z Vietnamom, nato pa so nad njim prevzeli oblast, kar je kasneje privedlo do francosko-vietnamske vojne, ki je trajala do padca Dien Bien Phuja v letu 1954. Vietnam se je po tej vojni razdelil na dva dela, severnega komunističnega in južnega nekomunističnega, ki so ga podpirale Združene države. Jug je bil pod vodstvom skorumpirane Diemove vlade, zaradi katere se je trpeče ljudstvo obrnilo na komunistične upornike vietkongovce. S tem se je na jugu povečal vpliv Američanov, ki so tja začeli pošiljati vedno večjo vojaško pomoč, z domnevnim napadom na dve ameriški ladji v Tonkinškem zalivu pa so vstopili v pravo vojno. V vojni so Američani imeli tehnološko premoč, kar pa jim proti gverilskim napadom Ljudske fronte ni veliko pomagalo. Ker je vedno manj prebivalstva podpiralo vojno, so se Američani do leta 1973 dokončno umaknili iz Vietnama. Leta 1975 je Južni Vietnam priznal poraz in se združil s severom, do miru pa še vedno ni prišlo.
Ključne besede: The New York Times, vietnamska vojna, Vietkong, ZDA, Kennedy, Johnson, Nixon
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 1223; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Nacionalno preverjanje znanja pri predmetu zgodovina
Tina Gregurec, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava nacionalno preverjanje znanja ob koncu 9. razreda pri predmetu zgodovina. Namen naloge je bil preučiti vsakoletne analize preverjanj znanja na področju zgodovine in skupaj z značilnostmi nacionalnega preverjanja znanja na državnem nivoju spoznati celoto nacionalnih preverjanj. Pri tem so bila v pomoč letna poročila nacionalnega preverjanja znanja, dostopna na spletni strani Državnega izpitnega centra (RIC), in članki poznavalcev takšnih preverjanj. V nalogi je raziskana zgodovina preverjanj, njihov namen in predvsem organiziranje ter priprava takšnih testov. V praktičnem delu naloge so predstavljeni rezultati vsakoletnih analiz pri predmetu zgodovina, opisane so primerjave in ugotovljene spremembe, ki so se dogajale vse do danes. Nacionalno preverjanje znanja smo v Sloveniji uvedli že leta 1997, vendar ga pod tem imenom poznamo šele od leta 2006, ko dobi informativno in formativno funkcijo, kot jo poznamo še danes, učenec pa lahko na tak način preveri svoje znanje oz. ga posledično izboljša. In prav to je največja prednost takšnih testov, saj je sama struktura preizkusa zgrajena tako, da se preverja celovito, splošno znanje učenca. Pomembno funkcijo ima učitelj, ki mora pri takšnem preverjanju znanja znati učence motivirati in jim snov razložiti, približati, narediti zanimivo, aktualno, ob tem pa še vedno predstaviti vsa pomembna dejstva, pojave, procese in osebe, ki jih preverja nacionalno preverjanje znanja.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, preizkus, analiza, predmetna komisija, osnovna šola, učenci
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 578; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Odmevi vsakdanjega življenja v Svetem pismu in Koranu
Ajda Tomažič, 2018, magistrsko delo

Opis: Čeprav je med nastankom Svetega pisma in Korana več kot tisoč let razlike, imata knjigi veliko skupnega. Območja, na katerih sta se rodili danes najbolj brani knjigi, so bile pred njunim nastankom prepredena z nomadskimi plemeni, trgovskimi karavanami in politeizmom, ki je na Arabskem polotoku živel do nastopa Mohameda. Med tem ko je Stara zaveza Svetega pisma nastajala postopoma in bila povezana z zgodovino celotnega ljudstva, je Koran nastal v vihri političnih in vojaških konfliktov po prerokovi smrti. Mohamedove besede se niso tako kot svetopisemske zgodbe prenašale ob ognjišču iz roda v rod, marveč v kratkem obdobju med Mohamedovimi sledilci. Znanstveniki so si o nastanku Stare zaveze precej enotni, besedila delimo na posvetna in duhovna. Glede Korana pa še zmeraj prihaja do precejšnjih nasprotij med vzhodnimi in zahodnimi teorijami. Med njimi je najbolj znana Nöltkejeva teorija o deljenju sur na tiste, ki so nastale v Meki, in tiste, ki so nastale v Medini. Podobnosti med svetima knjigama pa segajo od dekaloga do omembe svetopisemskih očakov. Za prenašanje svetopisemske ideje v arabski prostor sta bila pomembna trgovina in romarsko središče Kaaba v Meki, v prostoru pa so se že ob Mohamedovem rojstvu trle monoteistične in polieteistične religije, ki so na koncu imele svoj vpliv na oblikovanje sur, kot jih danes najdemo v Koranu. V njem je omenjenih Deset božjih zapovedi, ki so v Koranu sicer spremenjene in prilagojene, vendar jih je težko spregledati. Nomadska ljudstva so se povezovala v plemena in klane, v obeh virih pa jih je povezovalo predvsem čaščenje svojih prednikov. Pomembna so tudi prehranska pravila, kjer vsak vir prepoveduje različne živali, od morskih do tistih, ki živijo na kopnem, ter omemba in simbolični pomen različnih sadežev. Pomen sadja se kaže tudi v tem, da je omenjeno kot hrana, ki vernike čaka v raju. Spolnost mora biti po obeh besedilih nadzorovana in je namenjena reprodukciji. Dotaknila sem se tudi pomena ženske, katere naloga je služiti svojemu možu in mu dati čim več moških potomcev. Oba vira zagovarjata patriarhalno družbo, vendar ima položaj ženske pomembno vlogo. Podobnosti je tako najti še v postavljanju primerov popolne ženske, v Koranu so to bile tudi prve sledilke Mohameda, ki so imele ključni pomen pri sestavi koranskih besedil po Mohamedovi smrti.
Ključne besede: Sveto pismo, Koran, Stara zaveza, Abraham, Mojzes, Mohamed, Izrael, Arabski polotok, Meka, Medina, svetišče, nomadi
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 604; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (693,85 KB)

6.
Osnovne šole v Mariboru v času med obema vojnama s poudarkom na III. in IV. deški šoli Maribor
Saša Zver, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo govori o šolstvu v Mariboru med obema vojnama. Poseben poudarek je na osnovnih šolah, še posebej na III. in IV. deški šoli. Prvi del o kulturi in nastanku osnovne šole temelji na časnikih in literaturi, drugi del pa s pomočjo arhivskega gradiva prikazuje stanje v šolstvu na področju Maribora med obema vojnama s predstavitvijo III. in IV. deške šole. Prikazan je razvoj kulturnega dogajanja v Mariboru, orisani pa so tudi politični dogodki, ki so med drugim vplivali tudi na šolstvo v Mariboru. Cilj magistrskega dela je napisati pregledno zgodovino o dogajanju med obema vojnama, ki vključuje nastanek osnovne šole na Slovenskem ter o šolstvu v Mariboru v določenih obdobjih. S podrobnejšo napisano zgodovino III. in IV. deške šole lahko bralec dobi celotno sliko o šolstvo v Mariboru med obema vojnama. K temu so pripomogli tudi opisi, ki se navezujejo na slovenske učitelje, ustanavljanje novih šol, nemškega vpliva, šolskih zakonov in prevratov.
Ključne besede: kultura, Maribor, obdobje med obema vojnama, šolstvo, prevrat, osnovne šole, III. deška šola, IV. deška šola
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 501; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
Uporaba filma za poučevanje zgodovine v srednji šoli
Dejan Preradović, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu sem raziskal, kako lahko učitelj pri poučevanju zgodovine v srednji šoli uporabi film kot učni pripomoček. S pomočjo literature sem raziskal prednosti in slabosti filma kot učnega pripomočka in filma kot učnega pripomočka pri poučevanju zgodovine. Predstavil sem tudi koncept medijske pismenosti in kako lahko učitelji učencem pomagajo, da postanejo pri ogledu zgodovinskih filmov bolj kritični gledalci in kako jim bodo ta znanja koristila, tudi ko s šolanjem zaključijo. V drugi polovici naloge pa sem pripravil nekaj praktičnih primerov – identificiral sem izseke iz zgodovinskih filmov, ki jih lahko učitelj uporabi pri poučevanju zgodovine in predstavil, kako bi jih lahko učitelj pri pouku uporabil.
Ključne besede: zgodovina, film, sodobni pouk, medijska pismenost, učni pripomoček.
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 802; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

8.
ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE IVANJKOVCI DO LETA 2010
Maja Kegl, 2016, magistrsko delo

Opis: Prvi podatki o poučevanju otrok v okolici Ivanjkovcev segajo v začetek 19. stoletja, ko je le peščica otrok po novo znanje prihajala v majhno župnišče na Svetinjah, kjer jih je učil tedanji župnik. Kmalu je število učencev začelo naraščati in tako je majhna soba v župnišču postala pretesna. Zato so se odločili za naslednji ukrep in tako so pouk preselili v sosednjo mežnarijo. Nato jih je naraščanje števila učencev ponovno prisililo, da so stavbo začeli postopoma širiti. Sprememba v šolskem sistemu je povzročila, da so enorazrednico najprej razširili v dvorazrednico, nato v trirazrednico in leta 1923 v štirirazrednico. Že leta 1954 je osnovna šola na Svetinjah bila popolna osemletka, ki pa so jo leta 1962 ponovno ukinili. Tako se je začela 30-letna borba za ponovno ustanovitev osemletne osnovne šole. Šola na Svetinjah je postajala premajhna in pestila jo je vedno večja prostorska stiska. Tako je skupnost vedno bolj pritiskala na oblast, da potrebujejo novo šolo z večjimi prostori, ki bi omogočala normalen pouk. Po dolgi birokratski vojni so dosegli, da je leta 1990 bila v dolini v Ivanjkovcih sezidana nova osnovna šola, ki je doprinesla h kakovostnejšemu pouku. V šolskem letu 1993/1994 je šola v Ivanjkovcih ponovno postala osemletna osnovna šola, še vedno pa so imeli težave s prostorsko stisko, zato je pouk potekal v dveh izmenah. Leta 1995 so šoli začeli dograjevati prizidek, leta 1998 pa so zgradili še novo telovadnico. Tako so bili šoli dani vsi pogoji za enoizmenski pouk, saj so imeli 9 svetlih učilnic s kabineti in novo telovadnico, ki smo se je razveselili tako krajani, zaposleni na šoli kot seveda tudi učenci. Danes nudi šolska stavba vse možnosti za dober pouk in nam je v ponos. Tudi šolski kolektiv se trudi dati učencem temeljno znanje in jih pripraviti na nadaljnje šolanje za poklic.
Ključne besede: Ivanjkovci, Svetinje, osnovna šola, šolska kronika, zgodovina
Objavljeno: 14.12.2016; Ogledov: 989; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (7,53 MB)

9.
(Ne)legitimnost 'teokratske' oblasti v Savdski Arabiji
Polona Goršek, 2016, diplomsko delo

Opis: Islam je najmlajša monoteistična religija, ki daje bistven povdarek politični dimenziji človekovega bivanja, katerega cilj definira v realizaciji pravične družbe. Politični ideal islama predstavlja zgodnja skupnost muslimanov, ki je uresničevala demokratične metode vladanja in tolerantnost. Večji del zgodovine je bila islamska skupnost mogočen imperij, ki se je sicer odmaknil od ideala, v njem pa je cvetela znanost, kultura in umetnost. Notranja stagnacija in tuji vdori so povzročili postopen razpad enotne islamske države, ki je sovpadal z imperialno nadvlado evropskih velesil. Moderne države, ki so nastale večinoma iz britanskih in francoskih kolonij, so sledile zahodnemu vzoru, kar je pomenilo sekularizacijo muslimanske družbe in izrinjanje islama iz javnega življenja. Zaradi gospodarskih neuspehov, politične avtoritarnosti in tuje okupacije muslimanskih ozemelj, so sekularni režimi začeli izgubljati legitimnost, začel pa se je vzpon islamizma oz. političnega islama, katerega cilj je bila islamska država, v kateri bo realizirana socialna in ekonomska pravičnost. Islamska etika je egalitarna in si prizadeva za univerzalnost vrednot. Velik povdarek daje socialni pravičnosti, ki jo do neke mere razume podobno kot sodobni liberalizem, kot ga je artikuliral John Rawls v svoji teoriji liberalnega egalitarizma, ki temelji na ideji pravičnih deležev družbenih dobrin. Islamski svet je postal v obdobju imperializma bistveno vpet v globalni ekonomski sistem, pri čemer je postajalo vse bolj očitno, da je interes Zahoda predvsem izkoriščati njegove vire. Tako islam kot liberalizem vodita proti globalni pravičnosti in kot taka nasprotujeta interesom kapitala, ki vse bolj obvladujejo globalne odnose. Savdska Arabija je imela specifičen razvoj, saj ni nikoli postala kolonija. Od razglasitve kraljevine 1932 je na oblasti družina Savd, ki je zavladala z vojaško osvojitvijo Arabskega polotoka, ki jo je omogočilo fundamentalistično religiozno gibanje vahabizem in finančna podpora Velike Britanje med prvo svetovno vojno. Vahabizem zagotavlja legitimnost njihove oblasti, ki temelji na uveljavljanju islamskega zakona, kot ga interpretirajo vahabistični religiozni učenjaki. Kot zaščitniki svetih mest islama Meke in Medine so si Savdi prizadevali za vodstvo v muslimanskem svetu, pri čemer so promovirali panislamizem in se borili proti vsem ostalim gibanjem, sekularnim ali religioznim. Poleg tega so po drugi svetovni vojni postali tradicionalni zaveznik ZDA, ta odnos pa temelji na zagotavljanju nafte v zameno za obrambo. Zaradi ameriške podpore Izraelu, ki je največji sovražnik Arabcev, je Savdska Arabija v veliki meri izgubila kredibilnost v muslimanskem svetu. Znašla se je v dokaj protislovnem položaju, saj je na eni strani zaščitnica svetih mest in center sunističnega islama, na drugi pa glavni zaveznik in podpornik interesov velekapitala, ki so popolnoma nasprotni islamski etiki in politični teorji. Njen največji tekmec je postal šiitski Iran, ki je z revolucijo 1979 realiziral islamsko državo, eliminiral zahodni nadzor nad svojimi naftnimi viri in postal najhujši kritik Savdov. Savdi svojo oblast vzdržujejo z represijo in zatiranjem opozicije. Vahabizem se je v resnici izkazal predvsem kot sredstvo legitimizacije avtokratske politične moči. Savdski režim trdi, da vlada v skladu z islamom, vendar je ohranil samo islamsko retoriko in zunanji videz, ki ga zaznamujejo predvsem javna obglavljanja in izključitev žensk iz javne sfere. Politika je v celoti v rokah vladajoče dinastije, religiozna vahabistična elita pa je obdržala vpliv zgolj nad socialno sfero življenja, ki jo zaznamuje dogmatizem in diskriminacija, kar je v popolnem nasprotju z egalitarno islamsko etiko.
Ključne besede: Savdska Arabija, islam, Arabci, islamsko pravo, liberalizem, človekove pravice
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 2191; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (636,58 KB)

10.
VZHODNA AFRIKA PO LETU 1918
Sandra Škrlec, 2016, diplomsko delo

Opis: Afrika, imenovana tudi črna celina, je kontinent, o katerem se veliko govori. Je področje, ki še dandanes buri domišljijo. Tudi sama beseda Afrika pri različnih ljudeh povzroči drugačno reakcijo in vsak posameznik ima svoj način, kako vidi ta kontinent. Namen diplomske naloge je prikazati celino Afriko, predvsem njen vzhodni del, po letu 1918. Seveda je potrebno pogledati tudi ozadje pred 20. stoletjem; kaj se je dogajalo, kako se je razvijala, katera ljudstva so jo poseljevala, kako je potekala kolonizacija, kako je bilo v obdobju pred našim štetjem in kaj je bilo ključnega v obdobju pred 1918. Obdobje kolonizacije v 19. stoletju je bilo še posebej zanimivo in burno, saj so se Evropske velesile borile za prevzem oblasti in tudi za to, katera država bo imela več ozemlja in bogastva. Dotaknem se tudi teme, ki je nekako najbolj mračna v celotni zgodovini Afrike, to je suženjstvo, ki je terjalo mnogo žrtev in trajalo več let. Najbolj žalostno je to, da suženjstvo, ki je bilo zelo razširjeno, še dandanes ni dokončno odpravljeno, le da je dandanes malo drugače obikovano. V času 20. stoletja Afrika sodeluje v prvi in tudi v drugi svetovni vojni. Vsaka posamezna država na vzhodu pa ima svojo zgodovino in zgodbo- vse izmed njih so se borile za svojo samostojnost in svoje pravice. Veliko ljudi je izgubilo življenje v boju za neodvisnost in v želji, da dobijo svojo državo
Ključne besede: Vzhodna Afrika, kolonizacija, suženjstvo, žrtve, 20. stoletje, prva in druga svetovna vojna, neodvisnost, lakota, bolezni.
Objavljeno: 30.09.2016; Ogledov: 1046; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici