| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
100 LET ŠOLSTVA NA LIPOGLAVU
Marinka Žitnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Razvoj šolstva v Sloveniji je odraz spreminjanja družbeno-političnih razmer kot del slovenske kulture in nacionalne zgodovine. Diplomsko delo predstavlja zgodovinski pregled razvoja javnega šolstva v Sloveniji in primerjalno zadnjih sto let na Lipoglavu. Delo je razdeljeno na tri večje sklope. V prvem sem predstavila naravne, geografske in kulturnozgodovinske znamenitosti Lipoglava in njegove okolice, v drugem sem se osredotočila na zgodovinski razvoj šolstva širše in v tretjem na vpliv le-tega na stoletni razvoj šolstva na Lipoglavu. Za vsako obdobje so opisane temeljne značilnosti razvoja šolstva v Sloveniji in neizogiben vpliv na razvoj šolstva na Lipoglavu. Razvoj šolstva je močno krojil gospodarski razvoj kraja. Vse spremembe v kraju (gradnje ceste, vodovoda, obnove vasi, uveljavljanje podjetnikov, priseljevanje, dnevna migracija delavcev v bližnje mesto za zaslužkom), so vplivale, da se je Lipoglav z okolico iz agrarnega podeželja začel spreminjati v ljubljansko predmestje. S teoretično analizo virov in literature, obogatenih z elementi kvalitetne raziskave, s številnimi intervjuji nekdanjih učiteljev in učiteljic na Lipoglavu, je dokazan vpliv gospodarstva na razvoj šolstva na Lipoglavu, katerega začetek sega v daljno leto 1865 in kasneje na gradnjo šolskega objekta pred NOB, obnovo po njej in ponovno novo gradnjo pred leti. Skozi historično paradigmo je prikazana tudi feminizacija učiteljskega poklica na Lipoglavu, ki se je še pred desetletji zaradi slabe infrastrukture, z mestnim jedrom nahajal v geografsko odmaknjenem področju. Rahlo upadanje števila šoloobveznih otrok in dnevna migracija le-teh, sta nas prisilila v uvedbo oddelka podaljšanega bivanja, gradnjo nove šole in vrtca ter s tem pokritje delne starševske skrbi za kvalitetnejše preživljanje prostega časa, ko otrok ni v šoli – pri pouku. Naša izkazana skrb že za najmlajše se odraža v polno zasedenem vrtcu in posledično čez leto ali dve tudi v šoli. V vsej zgodovini šolstva na Lipoglavu so domačini dokazali, da jim za šolo ni vseeno in da se bodo za njen obstoj skupaj z menoj, ki sem del njih, zavzemali tudi v bodoče ter ohranili svoje izobraževalno, kulturno, vzgojno, športno in rekreacijsko središče v kraju.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje razvoj osnovnega šolstva feminizacija učiteljskega poklica Lipoglav z okolico
Objavljeno: 12.03.2009; Ogledov: 2416; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (22,09 MB)

2.
Sodobni pouk zgodovine v luči devetletne osnovne šole
Iris Faflek Lukač, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Sodobni pouk zgodovine v luči devetletne osnovne šole, je uvodoma predstavljen opis okoliščin, ki je doprinesel do sprememb na področju osnovnošolskega sistema v naši državi. Do uzakonitve devetletke, je prišlo zaradi pomanjkljivosti dotedanjega slovenskega sistema šolanja, v primerjavi z drugimi šolskimi sistemi po Evropi in z željo vstopa v Evropsko unijo. Devetletka je razdeljena na tri vzgojno -izobraževalna obdobja. Predmet Zgodovina se prične poučevati v šestem razredu devetletke. Jedro mojega proučevanja je bilo ugotavljanje sodobnega načina poučevanja predmeta Zgodovina, napram prejšnjemu načinu poučevanja v osemletki, kjer je prevladovala pretežno frontalna oblika pouka, z minimalno uporabnostjo učnih metod, sredstev in pripomočkov. Z uvedbo devetletnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja, je prišlo do sprememb v učnem načrtu za zgodovino, kakor tudi do sprememb v načinu poučevanja omenjenega predmeta. Sodobno poučevanje predmeta Zgodovina v devetletki, je tako postalo bolj učinkovito, dinamično in nudi večjo vzročno-posledično razgledanost glede določenih problematik v preteklih obdobjih našega človeštva, kar posledično vpliva tudi na današnje razmere in današnji položaj posameznika v družbi. Na podlagi mojega raziskovanja lahko poudarim, da je v rabi sicer še vedno predvsem frontalna oblika poučevanja, vendar pa se sedaj učitelji pri pouku zgodovine, vedno bolj poslužujejo tudi kombinacije najrazličnejših učnih metod, ob sočasni uporabi sodobnih učnih sredstev in pripomočkov, ki jim izdatno olajšajo delo v razredu. Vse več je tudi raziskovalnega učenja, ki se pojavlja predvsem v višjih razredih prenovljene osnovne šole. Izmed posebnih oblik dela izven pouka zgodovine, pa je smiselno omeniti predvsem zgodovinski krožek in dodatni pouk iz zgodovine, ki sta v osnovnovnošolskem izobraževanju vseskozi prisotna, z izjemo dopolnilnega pouka, ki ga v devetletki ne zasledimo več. Proučevala sem na podlagi analize primarnih in sekundarnih virov, kakor tudi analize podatkov, ki sem jih pridobila s pomočjo raziskovalne metode, in sicer sem uporabila metodo razgovora, strukturirani intervju, preko katerega sem izprašala pet učiteljev in učiteljic predmeta Zgodovina, na petih različnih osnovnih šolah v Pomurju.
Ključne besede: devetletka, osemletka, primerjava, učni načrt, učne oblike, učne metode, učna sredstva, učni pripomočki, raziskovalno učenje, zgodovina.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3943; Prenosov: 638
.pdf Celotno besedilo (401,22 KB)

3.
50 LET OSNOVNE ŠOLE LJUDSKI VRT
Nataša Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem prestavila zgodovino in razvoj šolstva na Ptuju, s poudarkom na Osnovni šoli Ljudski vrt. Leto 1958 je za osnovno šolstvo pomenilo najpomembnejšo prelomnico po II. svetovni vojni, saj je bila uzakonjena osemletna osnovna šola kot edina oblika obveznega osnovnega šolstva. Tega leta je bila s Sklepom Občinskega ljudskega odbora Ptuj, številka 01/l-6885/1, z dne 7. avgusta 1958 ustanovljena osnovna šola Ptuj III, s sedežem v Prešernov ulici (gimnazijska stavba) ter ji določen šolski okoliš. Pouk se je začel 5. septembra 1958, v prostorih Prešernova 31, v šestih učilnicah ter še eni učilnici v sosednjem Dijaškem domu, v dveh izmenah — bilo je 11 oddelkov ter vpisanih 417 učencev. Februarja 1959 se je preimenovala v Osnovno šolo Franca Osojnika. Zaradi širitve gimnazije je bilo potrebno najti nove prostore delovanje osnovne šole, kar je bilo začasno rešeno z zgraditvijo paviljonske šolske stavbe na Potrčevi cesti — v njej so bile štiri učilnice, zbornica, kabinet, pisarna, sanitarije in hodnik z garderobnimi omaricami. Ker je pouk potekal v 11 oddelkih, sta dve učilnici bili še vedno v prostorih gimnazije, v Prešernovi ulici. Otvoritev prostorov šole na Potrčevi cesti je bila 12. septembra 1960. S šolskim letom 1964/1965 pa je Osnovna šola Franca Osojnika pričela delovati v novih prostorih, Trubarjevem naselju, danes Župančičeva ulica 10, kjer deluje še danes. Šola se je 10.3.1992 preimenovala v Osnovno šolo Ljudski vrt Ptuj. V okviru Osnovne šole Ljudski vrt deluje podružnica Grajena — Osnovna šola Grajena je bila priključena Osnovni šoli Franca Osojnika že s 1. septembrom 1962. Ob ustanovitvi je bila Osnovna šola Ptuj III najmanjša ptujska osnovna šola, ki se je razvila v najmočnejšo osnovno šolo na ptujskem ter 14. največja po številu otrok v Sloveniji. V šolskem letu 2008/2009 je bilo vpisano v Osnovno šolo Ljudski vrt 617 učencev v 27 oddelkih (skupaj s podružnico Grajena je šolo obiskovalo 789 otrok v 36 oddelkih).
Ključne besede: šola, šolstvo na Ptuju, Osnovna šola Ljudski vrt, izobraževanje, značilnosti kraja Ptuj.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 3576; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

4.
RAZVOJ VIŠJEŠOLSKEGA IN VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA BIOLOGIJE V MARIBORU
Tadeja Zver, 2009, diplomsko delo

Opis: Začetek višješolskega študija biologije v Mariboru sega v leto 1960, in sicer kot zunanji oddelek Višje pedagoške šole Ljubljana; od leta 1961 se je nadaljeval na Pedagoški akademiji Maribor. Leta 1985 je Pedagoška akademija prerasla v Pedagoško fakulteto; s tem se je začel visokošolski študij biologije. Na višješolskem kot tudi na visokošolskem študijskem programu se je do januarja 2008 predmetnik spremenil trikrat. Leta 1991 je bil uveden magistrski študij smeri limnologija in biološko izobraževanje, leta 2002 pa še nepedagoški magistrski in doktorski študij biologije. Vse do januarja 2008 je bilo na študijski smeri redno zaposlenih 18 profesorjev biologije, za dodiplomski študij je bilo 21 honorarno zaposlenih, za podiplomski študij pa 13. Na višješolskem študiju so bili redno zaposleni 2,3 učitelji na leto, na visokošolskem pa 7,6. V 1. letnik se je do januarja 2008 vpisalo 2456 študentov, diplomiralo jih je 672. Na višješolski študij se je vpisalo v 1. letnik 1108 študentov, od tega 704 rednih (64 %) in 404 izrednih (36 %). Na visokošolski študij se je vpisalo 1348 študentov , od tega 1272 rednih (94 %) in 76 izrednih (6 %). Na višješolskem študiju je diplomiralo 340 študentov (z uspešnostjo 31 %), od tega 275 rednih (z uspešnostjo 39 %) in 65 izrednih (z uspešnostjo 16 %). Na visokošolskem študiju je diplomiralo 332 študentov (z uspešnostjo 25 %), od tega 279 rednih (z uspešnostjo 28 %) in 53 izrednih (z uspešnostjo 70 %).
Ključne besede: višješolski študij biologije, visokošolski študij biologije, študijski programi, učitelji, študentje
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2475; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (436,38 KB)

5.
UČNI ZAPIS PRI POUKU ZGODOVINE V SREDNJI ŠOLI
Julijana Celec, 2009, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje v šolah ni namenjeno le za tisti čas, ko le-to poteka, temveč za vse življenje. V šolah, od osnovne, srednje ter do univerze preživimo različno časa; od osem do dvajset let. Ker je to prav lepo število let, je pomembno, da se v tem času naučimo veščin, ki nam bodo pomagale skozi celo življenje. Ena izmed veščin je prav gotovo zapisovanje, ki se z novimi spoznanji v možganskem delovanju in novo učno tehnologijo močno spreminja. Stalnica v učnem procesu pa je, da mora biti prisotno v izobraževanju in še posebej pri pouku zgodovine.
Ključne besede: anketa, učni zapis, miselni vzorci
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1202; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

6.
POUK ZGODOVINE V OSNOVNI ŠOLI V SOCIALISTIČNI REPUBLIKI SLOVENIJI IN VPLIVI NA TEDANJE GENERACIJE
Jožek Špilak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pouk zgodovine v osnovnih šolah v Sloveniji od druge svetovne vojne do razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pouk zgodovine v osnovnih šolah v obravnavanem času je imel posebno in pomembno vlogo. Oblasti, poučevanja mladostnikov niso hotele prepustiti naključju, zato so že takoj po drugi svetovni vojni odločilno posegle tudi na področje šolstva. Posebno mesto je imel pouk zgodovine. Najprej je oblast uredila težave s prostori, učitelji, nato pa se je lotila reforme šolstva, ki je še vsebovala, tako vsebinske, kot sistemske osnove v prejšnjih družbenih sistemih. Med šolsko reformo leta 1958, je reformo doživel tudi pouk zgodovine v osnovni šoli. Od tedaj se je poučevala zgodovina v osnovni šoli od šestega do osmega razreda. V pouk zgodovine je prišla nova periodizacija, na pomenu pa je pridobilo obdobje po prvi svetovni vojni in še posebno Narodno osvobodilni boj ter obdobje po drugi svetovni vojni. Kakšen je bil vpliv pouka zgodovine na tedanje generacije, se poskuša prikazati s pomočjo anket. Le-te so pokazale, da je imel pouk zgodovine še kako pomembne vplive.
Ključne besede: pouk zgodovine, osnovna šola, Socialistična republika Slovenija, učbenik, učni načrt.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 1898; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

7.
Islam v ameriških in slovenskih učbenikih
Uroš Dokl, 2009, diplomsko delo

Opis: Objektivnost in politična korektnost ameriških učbenikov v odnosu do obravnave islama se kažeta v bogatem slikovnem gradivu in poudarjanju pomena kulturne in verske zgodovine islama. Trenutnega odnosa ZDA do islama v učbenikih ne gre zaznati. Politična korektnost je prisotna tudi takrat, ko se v novejših učbenikih opisujejo teroristični napadi 11. septembra 2001. Primerjava slovenskih in ameriških učbenikov za zgodovino v srednjih šolah je pokazala, da so slednji bolj obširni, več časa in vsebin posvečajo kulturi in umetnosti islama ter mnogo večji poudarek posvečajo povzemanju, utrjevanju in poglabljanju snovi ob koncu poglavij. Trenutni slovenski učbeniki, v primerjavi z ameriškimi, islamu posvečajo manj pozornosti. Novi učni načrti za zgodovino v splošnih gimnazijah obravnavo islama umeščajo v okvir izbirnih širših tem, razen v primeru obvezne širše teme 20. stoletje in začetek 21. stoletja, kjer se islam obravnava v temah: Težave demokratične ureditve v sodobnem svetu ter Teroristična gibanja in njihov vpliv na svet. Zasnova novega učnega načrta postavlja splošno védenje in znanje o islamu na obrobje. Z obravnavo islama v ameriških učbenikih se ukvarja American Textbook Council, ki v poročilu Islam in the Classroom: What the TextbookS tell Us nasprotuje politični korektnosti. Poročilo poziva avtorje in založnike učbenikov k bolj strogemu ter radikalnemu odnosu do obravnave islama v ameriških učbenikih. Opravljena analiza poročila, je ob številnih nepravilnostih in netočnostih pri interpretaciji islama, pokazala tudi izredno podporo medijev poročilu, ki skuša islam predstaviti kot sovražnika zahodne kulture.
Ključne besede: islam, ameriški učbeniki za zgodovino, slovenski učbeniki za zgodovino, Islam in the classroom: What the Textbooks tell us
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 2138; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (733,94 KB)

8.
RAZVOJ OSNOVNEGA ŠOLSTVA V HOČAH
Janja Fideršek, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila zgodovino in razvoj šolstva v Hočah in opisala začetke nastajanja osnovnega šolstva na Slovenskem skozi posamezna obdobja. Zgodovino kraja sem predstavila z geografskim pregledom in zgodovinskim pregledom. Zgodovinski pregled obsega kraj v pradavnih časih, čas prve in druge svetovne vojne ter čas med obema vojnama. Prikazala sem tudi dve krajevni znamenitosti, grad Hompoš in cerkev Sv. Jurija. Prvi pisni dokument o organiziranosti poučevanja v Hočah je iz leta 1641. Letnica 1750 prikazuje začetek rednega šolanja v Hočah. Poučevanje je bilo organizirano v skupini oziroma v enem razredu. Leta 1875 je bila šola razširjena na trirazrednico. Zaradi pomanjkanja prostora so začeli razmišljati o povečanju prostora za učence. Po dolgem času je prišlo do gradnje nove šolske stavbe v letu 1895. V tej stavbi so bili trije razredi, stanovanje za šolskega upravitelja, enega učitelja in kabinet za učila. Leto 1958 je za osnovno šolstvo pomenilo najpomembnejšo prelomnico po II. svetovni vojni, saj je bila uzakonjena osemletna osnovna šola kot edina oblika obveznega osnovnega šolstva. Osnovna šola je bila osemletna do leta 2000, ko je bila postopoma uvedena devetletna osnovna šola. S tem so vsi, ki so obiskovali osemletno osnovno šolo, iz petega šli v sedmi razred.
Ključne besede: Ključne besede: šola, izobraževanje, šolstvo, osnovna šola, zgodovina šolstva, šolstvo v Hočah, Osnovna šola Dušana Flisa Hoče
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 2058; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

9.
METODA DELA NA TERENU: OGLED MUZEJA, GALERIJE, ARHIVA
Barbara Ajdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Metoda dela na terenu: ogled muzeja, galerije, arhiva je predstavljena ena izmed možnosti izvajanja sodobnega pouka zgodovine. Učenci se na terenu seznanijo s kulturno dediščino, hkrati pa se navajajo na samostojno delo in razmišljanje. Opisane so značilnosti sodobnega pouka zgodovine, nato pa metoda dela na terenu; vloga terena, načrtovanje, organizacija in specifične razmere pri izvajanju terenskega dela. Predstavljeni so muzeji, galerije in arhivi kot viri poučevanja zgodovine in s tem povezane oblike in metode dela, učna načela, vzgojne vrednote, učno-delovni listi kot osnovna oblika pedagoških dejavnosti v teh institucijah in primeri nalog vezanih na muzeje, galerije in arhive ter njihovo ovrednotenje. S konkretnimi primeri učnih priprav, ki smo jih pripravili za ogled Muzeja narodne osvoboditve Maribor, Narodne galerije in Pokrajinskega arhiva Maribor, ter učno-delovnimi listi vezanimi na ogled teh ustanov, želimo prikazati, kako lahko učitelj zgodovine v osnovni šoli izpelje pouk na sodobni način izven učilnic, saj je tak način dela učencem zanimivejši, zanimanje za zgodovino večje, pouk pa kakovostnejši.
Ključne besede: Sodobni pouk, delo na terenu, kulturna dediščina, muzeji, galerije, arhivi.
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 1679; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

10.
MANDALA, VIR BOLJŠEGA POČUTJA IN KREATIVNEGA DELA PRI POUKU RAZREDNE STOPNJE
Petra Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Hiter in velikokrat tudi (pre)obremenjen način življenja je ponavadi kriv za stres in njegove posledice, kot so: nemir, nespečnost, splošno nezadovoljstvo, razdražljivost, naveličanost, brezvoljnost, nezbranost, razne telesne in duševne bolezni itd. Da se lažje spoprijemamo s takšnim načinom življenja ter da preprečimo, omilimo ali se ozdravimo zgoraj naštetih posledic stresa, mnogi ljudje posegajo po sprostitvi za telo in duha. Moja diplomska naloga je tako povezana s sproščanjem, in to osnovnošolskih otrok s tehniko, med katero ustvarjajo mandale. V teoretičnem delu sem predstavila nekatere danes najbolj znane tehnike sproščanja in osnovne pojme, ki so povezani z mandalo. Omejila sem se na raziskovanje pomena mandale v obredih, religijah, meditaciji, vesolju in njenem vplivu na človeka. V tem delu so opisani še nekateri napotki in predlogi, ko se odločimo za uporabljanje te tehnike sproščanja pri pouku na razredni stopnji. V empiričnem delu sem predstavila raziskavo, ki sem jo izvedla. Zanimalo me je, kako pogosto slovenski učitelji razrednega pouka vključujejo sprostitveno vzgojo v svoj pouk, kakšne tehnike uporabljajo in s kakšnim namenom jih uporabljajo. Ugotoviti sem tudi želela, če poznajo tehniko sproščanja, med katero se ustvarjajo mandale. Moj namen je bil tudi ugotoviti, kako se učenci razredne stopnje počutijo ob ustvarjanju mandal, in hotela sem jih spoznati še z enim načinom sprostitve. V raziskavo je bilo vključenih 41 učiteljev razrednega pouka ter 11 učencev 5. razreda. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika za razredne učitelje in ustne ankete za učence. Raziskava je pokazala, da vsi anketirani učitelji vključujejo sprostitveno vzgojo v svoj pouk, najpogosteje vsaj enkrat na teden. Pri tem so zelo dinamični, saj uporabljajo veliko različnih sprostitvenih tehnik. Izkazalo se je, da več kot polovica anketiranih učiteljev ( 25 ) pozna sproščanje s pomočjo mandal, vendar je od teh vsi še niso uporabili pri svojem pouku. Učencem, ki so sodelovali v raziskavi, so se zdele mandale zanimive, ob njihovem izdelovanju pa so se počutili umirjeno, sproščeno. V razredu je vladalo prijetno razpoloženje.
Ključne besede: Ključne besede: stres, sprostitev, osnovnošolski otroci, mandala, tehnika sproščanja, ustvarjanje mandal;
Objavljeno: 09.11.2010; Ogledov: 2313; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici