1. Sodelovanje organov nadzora pri čezmejnem pošiljanju odpadkov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBoris Potočnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Pri nadzoru ekološke kriminalitete je zelo pomemben odnos politike do njihovega uresničevanja skozi pristojne institucije. Pri nadzoru nad čezmejnimi pošiljkami odpadkov imajo tako pomembno vlogo organi nadzora – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Finančna uprava Republike Slovenije in Policija, ki jim je država dodelila pomembne naloge in pooblastila, da se s svojimi ukrepi zoperstavljajo zoper nezakonitosti pri čezmejnem pošiljanju odpadkov. Njihovo usklajeno delovanje je tako ključnega pomena za učinkovitost, ki je pogojena s krepitvijo usposobljenosti, njihovim pristopom k multidisciplinarnemu in medinstitucionalnemu sodelovanju, z izmenjavo informacij, skupnim analiziranjem trendov in sodelovanjem pri strategijah razvoja ter nenazadnje tudi z razvojem in krepitvijo metod in tehnik za učinkovito nadzorstvo. V diplomskem delu smo tako s pregledom pravne in strokovne literature opredelili problem nezakonitega čezmejnega pošiljanja odpadkov, predstavili smo osnovne pravne akte na mednarodni, evropski in nacionalni ravni, identificirali naloge, pristojnosti in pooblastila posameznega organa nadzora in predstavili ugotovitve ocenjevanj ter predlogov organizacij za izboljšanje nadzorov, izvedenih na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. S predstavniki organov nadzora smo opravili tudi intervjuje, kjer smo ugotavljali njihove pristope pri sodelovanju in povezovanju organov. Ugotovili smo, da v Republiki Sloveniji ni opredeljenega strateškega dokumenta na področju boja zoper ekološko kriminaliteto in da organi nadzora nimajo specializiranih skupin, ki bi se prvenstveno ukvarjale z ekološko kriminaliteto. Zaradi navedenega organom nadzora predlagamo čimprejšnjo uskladitev strategije in ustanovitev specializiranih skupin.
Keywords: diplomske naloge, organi nadzora, čezmejne pošiljke odpadkov, ekološka kriminaliteta, multidisciplinarno sodelovanj
Published in DKUM: 16.05.2022; Views: 824; Downloads: 94
 Full text (1,36 MB) |
2. |
3. VPLIV DOLŽINE SOLJENJA NA REOLOŠKE, KEMIČNE IN SENZORIČNE LASTNOSTI PRŠUTABoris Potočnik, 2015, master's thesis/paper Abstract: V poskusu smo ugotovljali vpliv skrajšanega soljenja na izgube med predelavo, kemično sestavo ter reološke in senzorične lastnosti pršuta. Stegna sedmih imunokastratov (n = 14) smo razdelili v dve skupini, jih nasolili za 6 (skrajšano soljenje) oziroma 18 (klasično soljenje) dni in predelali po standardnem postopku za kraški pršut. Med predelavo smo spremljali izgubo teže, na zrelih pršutih pa smo opravili kemično, senzorično in reološko analizo. Trajanje soljenja ni imelo vpliva (P < 0,05) na izgubo teže med predelavo. V primerjavi s klasično soljenimi smo pri pršutih s skrajšanim soljenjem ugotovili značilno (P < 0,05) višjo vrednost za aktivnost vode, nižjo vsebnost soli in višji indeks proteolize. Analiza reoloških lastnosti je pokazala, da so bili pršuti pri skrajšanem soljenju značilno (P < 0,05) mehkejši, manj kohezivni, gumijasti, elastični in žvečljivi ter so imeli večji indeks relaksacije. Senzorična analiza je pokazala povezavo skrajšanega soljenja (P ˂ 0,05) z večjo intenzivnostjo barve mišic, manjšo slanostjo ter hkrati večjo sladkostjo, grenkostjo, kislostjo in intenzivnostjo tujih okusov. S skrajšanim soljenjem smo uspeli znižati vsebnost soli, a so se na pršutu hkrati pokazali tudi nekateri negativni učinki, predvsem s stališča senzoričnih lastnosti, zaradi česar bi bilo potrebno v prihodnje prilagoditi tudi druge faze predelave.
Keywords: pršut, skrajšano soljenje, senzorične lastnosti, reološke lastnosti, kemična sestava
Published in DKUM: 22.06.2015; Views: 2339; Downloads: 207
Full text (1,09 MB) |
4. Vpliv različnih načinov razkuževanja na regeneracijo brstov sliv 'Mirabolana' (Prunus cerasifera Ehrh.)Boris Potočnik, 2011, undergraduate thesis Abstract: Rastline razmnožujemo z mikropropagacijo, kadar želimo skrajšati čas razmnoževanja in vzgojiti veliko število rastlin na majhnem prostoru, neodvisno od letnega časa, ali kadar je klasično razmnoževanje dolgotrajno in težavno. Namen raziskave je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu smo uporabili različne postopke razkuževanja brstov sliv 'Mirabolana' (Prunus cerasifera Ehrh.). Najprej smo vse razkuževali 40 sekund v 70 % etanolu in nato določeno število brstov 15 minut v DICA, 10 minut v DICA ali 15 minut v natrijevem hipokloritu. Najboljši način sterilizacije brstov smo dosegli z 10 minutnim razkuževanjem DICA (45% sterinih brstov). V drugem delu pa je bil naš namen najti čim bolj optimalno gojišče za razmnoževanje. Uporabili smo štiri različna gojišča G1, G2, G3 in G4. Vsako gojišče se je razlikovalo po tem, ali je vsebovalo saharozo ali glukozo, MS (Murashige in Skoog, 1962) ali McCown woody plant medium (Lloyd in McCown 1980) in različne kombinacije rastnih regulatorjev BAP, IBA in NAA. Kot najboljše se je izkazalo gojišče G2 na bazi McCown woody plant medium, kjer smo po treh mesecih dosegli namnožitveni faktor 22,25.
Keywords: sliva, Prunus cerasifera Ehrh., mikropropagacija, razkuževanje
Published in DKUM: 26.10.2011; Views: 3437; Downloads: 270
Full text (478,38 KB) |
