| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 104
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
71.
STATIČNA ANALIZA PROGRAMSKE KODE ZA ISKANJE VARNOSTNIH LUKENJ
Rok Napotnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili pristop statične analize programske kode za iskanje varnostnih lukenj. Obravnavali smo nekatere postopke za iskanje varnostnih lukenj, enega izmed njih pa tudi implementirali v orodju StarkC. S tem orodjem smo analizirali netrivialen primer programske kode, napisane v jeziku C. Dobljene rezultate smo analizirali ter jih primerjali z rezultati sorodnih orodij za statično analizo. Na podlagi teh rezultatov smo v zaključku strnili ugotovitve, pomanjkljivosti ter možne izboljšave.
Ključne besede: varnostne ranljivosti, statična analiza, programska koda, preverjanje z modeli
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 1558; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

72.
HITRO RAZPOZNAVANJE OBRAZOV S KNJIŽNICO OPENCV
Miha Jerot, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu raziskujemo možnosti uporabe paralelizacije pri zaznavanju obrazov s pomočjo knjižnice OpenCV. V uvodu predstavimo digitalno zaznavo obrazov z metodo iz OpenCV ter možnosti, ki se ponujajo za njeno pohitritev. Naš cilj je natančno preučiti obstoječo metodo ter jo pohitriti z različnimi postopki. Najprej se lotimo analize možnih pristopov pohitritve te metode, študiramo pa tudi njihove omejitve v praksi. Osrednji del diplome je posvečen razvoju in analizi lastne rešitve, ki temelji na pohitritvi osnovne metode za razpoznavanje obrazov iz OpenCV. Razvili smo jo kot množico različnih pristopov pohitritve. Ugotavljamo, da so implementirani postopki precej hitrejši od obstoječe rešitve iz OpenCV, ter da so nekateri bolj primerni za statične slike, nekateri pa za realno-časovno zaznavo. Z našim pristopom smo dosegli pohitritev do devet krat, glede na osnovno metodo zaznavanja obraza.
Ključne besede: zaznavanje obrazov, računalniški vid, paralelizacija, digitalne slike
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 1613; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

73.
UPORABA SPLETNE KAMERE KOT MIŠKE
Denis Kolednik, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo izdelali aplikacijo, ki zna povezati gibanje zaslonskega kazalca s premiki spletne kamere, ki jo držimo v roki in premikamo po prostoru. Metode, ki smo jih uporabili za določanje smeri gibanja, temeljijo na določanju ujemanja dveh zaporedno zajetih slik. Za komunikacijo zaslonskega kazalca in aplikacije, ki računa premik med dvema slikama, smo spisali tudi lasten gonilnik za operacijski sistem Linux.
Ključne besede: gonilniki, vnosne naprave, prilagojeni vmesniki, miška, spletna kamera
Objavljeno: 25.09.2011; Ogledov: 1404; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

74.
DETEKCIJA AVTOMOBILSKIH REGISTRSKIH TABLIC
Matej Pinter, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s problemom detekcije slovenskih avtomobilskih registrskih tablic na video toku, ki ga zajamemo s pomočjo spletne kamere USB, priključene na usmerjevalnik. Rezultat diplomskega dela je pravilno vzpostavljen namenski računalniški sistem ter namizna aplikacija, ki z različnimi metodami detektira območje avtomobilske registrske tablice. Za rešitev tega problema smo implementirali tri različne metode računalniškega vida, in sicer detekcijo tablice na osnovi kontur, detekcijo s pomočjo bele barve in detekcijo na osnovi druge Gaussove norme, pri slednjem je najpomembneje najti samo eno točko, ki jo poiščemo z uporabo 2D konvolucije. Kot najhitrejša metoda se je izkazala metoda s pomočjo kontur, kot najbolj zanesljiva pa metoda s pomočjo druge Gaussove norme.
Ključne besede: zaznava slovenskih registrskih tablic, zajem video toka z usmerjevalnikom in spletno kamero, detekcija bele barve
Objavljeno: 16.09.2011; Ogledov: 2460; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

75.
STEREO VID Z DVEMA KAMERAMA IN 3D OČALI
Simon Nemec, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu opisujemo postopke za generiranje stereo slike s pomočjo dveh spletnih kamer. Te postopke kasneje tudi uporabimo pri izdelavi testne aplikacije. Najprej predstavimo teorijo stereo vida, očala za gledanje 3D slike in model stereo kamere. Podrobno opišemo kalibracijo kamer, rektifikacijo slik in generiranje 3D slike. V nadaljevanju predstavimo prototipno aplikacijo in opišemo uporabljene funkcije iz knjižnice OpenCV. Diplomsko nalogo sklenemo s predstavitvijo rezultatov in z diskusijo, opredelimo pa tudi nadaljnje možne izboljšave testne aplikacije.
Ključne besede: stereo vid, kamera, 3D, OpenCV, EmguCV
Objavljeno: 16.09.2011; Ogledov: 1932; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

76.
PRIMERJAVA MED NOVEJŠIMI RAZLIČICAMI OPERACIJSKEGA SISTEMA WINDOWS
Andrej Uršnik, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Odkar Microsoft izdeluje operacijski sistem Windows je izšlo že več njegovih različic. Vsaka je izšla z namenom, da izboljša delovanje predhodne različice, vendar pa se vsaka ni izkazala kot najboljša možna nadomestitev. Glavni cilj naše diplomske naloge je naštudirati in razumeti operacijske sisteme Windows XP, Vista in Windows 7. Zanima nas, kako se posamezne različice ločijo od predhodne. Pogledali in naštudirali smo jedro operacijskega sistema (tj. upravljanje s procesi in pomnilnikom, varnost, V/I operacije) ter se osredotočili na razumevanje konceptov, ki so bili predstavljeni kot novost, ter tistih, ki so osveženi. S primerjavo se je izkazalo, da vsaka različica vsebuje novosti, ki pripomorejo k učinkovitejšemu delovanju.
Ključne besede: operacijski sistem, Windows, arhitektura NT, jedro, servisi
Objavljeno: 14.09.2011; Ogledov: 1978; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

77.
OPTIČNO RAZPOZNAVANJE ZNAKOV Z NEVRONSKIMI MREŽAMI NA GRAFIČNI PROCESNI ENOTI
Miha Furlan, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomske naloge je izdelava sistema za optično prepoznavanje znakov z uporabo nevronske mreže. Računsko zahtevne dele sistema smo pohitrili z uporabo grafične procesne enote (GPU). Naš sistem za OCR opišemo v treh glavnih sklopih: razbitje dokumenta na znake (segmentacija), prepoznavanje posamičnih znakov ter paralelizacija izvajanja na GPU. Zatem predstavimo aplikacijo, v katero smo integrirali našo rešitev. Rezultati testiranj so pokazali, da je natančnost prepoznavanja znakov OCR-A in OCR-B okrog 98%, Courier New pa 92%, medtem ko je pohitritev izvajanja kode na GPU bila minimalno petkratna napram izvajanju na CPU.
Ključne besede: optično prepoznavanje znakov, nevronske mreže, grafična procesna enota
Objavljeno: 12.09.2011; Ogledov: 1616; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (6,59 MB)

78.
DOLOČANJE POLOŽAJA OKROGLIH CESTNO-PROMETNIH ZNAKOV S POSTOPKI RAČUNALNIŠKEGA VIDA
Tilen Krel, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo z lokaliziranjem okroglih cestno-prometnih znakov s postopki računalniškega vida. Najprej pregledamo obstoječe rešitve lokaliziranja prometnih znakov in iskanja krožnic ter elips v digitalnih slikah. V nadaljevanju opišemo program, ki smo ga razvili za določanje položaja okroglih cestno-prometnih znakov. Najpomembnejši del programa je iskanje okroglih oblik, ki smo ga izvedli s Houghovo transformacijo za iskanje krožnic in elips. V diplomskem delu so podrobno opisani vsi deli programa, kot so predobdelava slike, segmentacija s Houghovo transformacijo in vizualizacija rezultatov. Program smo preizkusili na 118 slikah, ki vsebujejo enega ali več različno ohranjenih prometnih znakov, slikanih v različnih vremenskih pogojih. Uspešnost lokaliziranja okroglih prometnih znakov je okrog 82 %, pri čemer so v tej statistiki zajete vse slike. Na osnovi dobljenih rezultatov smo predstavili še prednosti, slabosti in možne izboljšave našega pristopa.
Ključne besede: računalniški vid, prometni znaki, lokalizacija, obdelava digitalnih slik, segmentacija, Houghova transformacija
Objavljeno: 12.09.2011; Ogledov: 1951; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

79.
PRIMERJAVA ALGORITMOV ZA BARVNO KALIBRIRANJE DIGITALNIH SLIK
Martin Šavc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujemo barvno vtzrajnost za digitalne slike. V uvodu predstavimo problem osvetlitve pri analizi barvnih slik. Barvno vztrajnost povezujemo s prilagajanjem osvetlitvi, ki ga zmore človeški in živalski vid. Naš cilj je preučiti obstoječe algoritme za barvno vztrajnost in nato razviti lasten algoritem, ki bi ga lahko uporabili pri nadaljnjem raziskovanju na področju računalniškega vida. Najprej smo se seznanili s programskimi orodji, ki že vključujejo pogosto uporabljane algoritme za obdelavo slik in video posnetkov. Podrobneje opisujemo tudi rutine in koncepte, ki smo jih srečali pri poglobljenem študiju algoritmov za barvno vztrajnost. Nekatere od njih smo izbrali kot izhodišče pri razvoju lastne metode za barvno korekcijo slik. Dodatno poglavje namenjamo barvnemu kalibratorju. Uporabljamo ga za ocenjevanje algoritmov in tudi kot referenco pri nadzorovanem strojnem učenju. Osrednji del diplome je posvečen razvoju in opisu lastne metode. Razvili smo jo kot obteženo vsoto obstoječih algoritmov, ki imajo komplementarne lastnosti, tako da njihova združitev odpravlja slabosti posameznih pristopov. Uteži za linearne kombinacije petih izbranih algoritmov smo določali s štirimi metodami, in sicer od preproste z enakimi utežmi do najzahtevnejše s strojnim učenjem. V eksperimentih smo za vrednotenje rezultatov in delovanja metod uporabili barvni kalibrator. Ugotavljamo, da postopek za barvno vztrajnost, ki smo ga razvili, dosega boljše rezultate kot posamezni algoritmi, iz katerih je sestavljen.
Ključne besede: osvetlitev, barve, barvna vztrajnost, ravnovesje beline, računalniški vid, mešanica metod, obtežena vsota, barvni kalibrator, barvne slike
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 1910; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (13,16 MB)

80.
VZPOSTAVITEV KORESPONDENCE PRI VELIKIH ODMIKIH DVEH KAMER ZA POLJUBNO IZBRANO TOČKO KOT PRISPEVEK K IZBOLJŠANJU RAZPOZNAVANJA SLIK
Peter Podbreznik, 2011, doktorska disertacija

Opis: Eden izmed možnih načinov spremljanja aktivnosti na gradbišču je zajemanje slik z več kamerami, kateremu sledi razpoznavanje posameznih gradbenih elementov in ugotavljanje izgotovljenosti objekta na osnovi 4D modela. Takšen pristop zahteva vzpostavitev korespondence med slikami, zajetimi iz različnih pogledov (kamer). Osnovni problem je torej vzpostavitev korespondence za poljubno izbrano točko, ki se lahko nahaja kjerkoli na sliki (tudi na področjih slike z zelo podobno barvo ali teksturo). V doktorski disertaciji smo razvili novo robustno metodo ASIFT-SH za vzpostavitev korespondence za poljubno izbrano točko pri velikih odmikih dveh kamer, ki je mešanica metod ASIFT, segmentacije in lokalne homografije. Ta metoda sestoji iz štirih korakov: i.) določitve začetnih korespondenčnih točk na slikah obeh pogledov z metodo ASIFT, ii.) združevanja korespondenčnih točk iz prvega koraka v ustrezne podmnožice na osnovi segmentiranih regij, iii.) izračuna lokalnih homografij za posamezno podmnožico korespondenčnih točk, ki pripadajo posamezni segmentirani regiji in iv.) izračuna korespondenčne točke z uporabo ustrezne lokalne homografije. Metoda ASIFT-SH v primerjavi z metodo, ki določi korespondenčne točke na osnovi iskanja v okolici epipremice (metoda EPI), zagotavlja bistveno boljše rezultate, še posebej na področjih slike s podobno intenziteto slikovnih elementov. Povprečna napaka korespondenčnih točk, izračunanih z našo metodo, je nekaj slikovnih elementov, medtem ko je odstopanje korespondenčnih točk, vzpostavljenih z metodo EPI, nekaj sto slikovnih elementov. Kritičen korak metode ASIFT-SH predstavlja segmentacija. Metoda namreč predpostavlja, da segmentirane regije ustrezajo kriteriju koplanarnosti (tj. vse točke v segmentirani regiji ležijo v isti ravnini). V splošnem tega ni mogoče zagotoviti. V naš algoritem smo zato vpeljali še korak adaptivnega prilagajanja, s katerim lahko preoblikujemo segmentirane regije tako, da bolje izpolnjujejo zahtevani kriterij. Vpeljani korak temelji na 3D rekonstrukciji začetnih korespondenčnih točk in iskanju čim manjšega števila ravnin v prostoru, katerim te točke pripadajo. Točke, ki pripadajo posamezni ravnini, predstavljajo novo nastale podmnožice začetnih korespondenčnih točk. Rezultati meritev so pokazali, da vpeljava dodatnega koraka, ki omogoča adaptivno prilagajanje segmentiranih regij na osnovi 3D rekonstrukcije, tj. adaptivna različica metode ASIFT-SH, zagotavlja povečanje natančnosti izračunanih korespondenčnih točk. Uspešnost adaptivnega prilagajanja segmentiranih regij je neposredno odvisna od 3D rekonstrukcije, na katero pa močno vplivajo notranji in zunanji parametri kamere. Ker so kamere na gradbišču izpostavljene različnim okoljskim dejavnikom, ki vplivajo tudi na parametre kamere, smo v naši raziskavi preučili tudi vpliv temperaturnih sprememb na geometrijske lastnosti kamere. Vpliv temperature smo ugotavljali tako za eno kamero, kot tudi za sistem kalibriranih kamer, pri čemer vpliva na elektroniko kamere nismo proučevali. Najprej smo dopolnili analitični model kamere s členom, ki modelira vpliv temperaturnih sprememb na delovanje posamezne kamere. Takšen modificirani analitični model kamere omogoča kvantitativno oceno vpliva temperaturnih sprememb na delovanje kamere. Sprememba temperature neposredno vpliva tudi na natančnost sistema kalibriranih kamer. Oceno takšnega odstopanja smo določili eksperimentalno, saj analitična določitev napake ni mogoča. Na koncu smo definirali skupno odstopanje (napako) kalibriranih kamer, kjer smo upoštevali tako odstopanje zaradi numerične napake kalibracijske metode in postopka 3D rekonstrukcije, kot tudi odstopanje, ki je posledica vpliva temperaturnih sprememb. Rezultati raziskave so pokazali, da se vpliv temperature zmanjšuje z večanjem razdalje med kamero in opazovanim objektom. V predvidenih delovnih pogojih na gradbišču, se vpliv temperaturnih sprememb na sliki odraža za manj kot en slikovni element.
Ključne besede: spremljanje gradnje, spremljanje aktivnosti na gradbišču, ujemanje slik, korespondenčne točke, veliki odmiki kamer, poljubno izbrana točka, homografija, segmentacija, epipolarna geometrija, analitični model kamere, parametri kamere, projekcijska matrika, umerjanje kamer, 3D rekonstrukcija, temperaturne spremembe
Objavljeno: 20.07.2011; Ogledov: 1976; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici