SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
41.
PREIZKUŠANJE STROJNO-PROGRAMSKEGA KOMPLEKSA ZA ODDALJEN NADZOR FOTOAPARATOV
Jože Prijatelj, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil vzpostavitev strojno-programskega kompleksa za oddaljen nadzor fotoaparatov in preizkušanje le-tega. Vzpostavili smo delujoč strojni kompleks, na katerega smo namestili prosto dostopno programsko opremo in tako vzpostavili strojno-programski kompleks. Za nadzor fotoaparata iz strežnika smo najprej zagotovili programsko opremo, ki je skrbela za povezavo med oddaljenim računalnikom in fotoaparatom, nato pa smo poskrbeli, da smo lahko nadzirali fotoaparat iz strežnika s pomočjo Chdkptp in CHDK(angl. canon hack development kit) programske opreme. Po vzpostavitvi celotnega strojno-programskega kompleksa za oddaljen nadzor smo napisali lastne postopke in kriterije za preizkušanje programske opreme. Na podlagi postopkov in kriterijev smo ugotovili najhitrejši način zajemanja in prenosov JPG in surovih fotografijna trdi disk. Preizkusili smo izgledgumbov v grafičnem uporabniškem vmesniku GUI (angl. graphical user interface) v programu Chdkptp in ga tudi izboljšali. Uporaba CHDK je pripomogla k boljšim zmogljivostim celotnega strojno-programskega kompleksa za oddaljen nadzor fotoaparatov, saj smo poleg nadzora nad fotoaparatom pridobili tudi zmožnost zajemanja fotografij v surovem formatu in poganjanju skriptov.
Ključne besede: preizkušanje strojne opreme, preizkušanje programske opreme, oddaljen nadzor fotoaparatov, CHDK, Chdkptp
Objavljeno: 22.07.2013; Ogledov: 946; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

42.
RAČUNALNIŠKA INFO TOČKA
Mitja Galun, 2012, diplomsko delo

Opis: Predstavili smo postopek izdelave dinamične spletne strani "Info točka". Spletna aplikacija je implementirana v Microsoftovem ogrodju ASP.NET s pomočjo programskega jezika C#. V diplomskem delu smo pregledno predstavili tehnologije jQuery, CSS in HTML. Opisali smo tudi Dijkstrov algoritem za iskanje najkrajše poti po podanem obteženem grafu. V praktičnem delu te diplomske naloge smo opisali razvoj in funkcionalnost spletne aplikacije "Info točka". Uporabnost aplikacije smo demonstrirali na objektu G2 Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Ta aplikacija omogoča prikazovanje informacij o izbranem objektu, omogoča pa tudi lažje orientiranje v objektu s pomočjo grafičnega prikazovanja najkrajše poti do želenega oziroma izbranega cilja.
Ključne besede: tehnologija ASP.NET, jQuery, informacijska točka, spletna aplikacija, graf, iskanje poti, Dijkstrov algoritem
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1016; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

43.
STROJNO-PROGRAMSKI KOMPLEKS ZA AVTOMATSKO FOKUSIRANJE KAMER
Primož Žižek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu najprej opišemo osnovne principe delovanja kamer in podrobneje opišemo sistem leč. V poglavju o metodah za avtomatsko fokusiranje pregledamo načine avtomatskega fokusiranja, pri čemer se podrobneje osredotočimo na metode za izračun kontrasta. Opisano teoretično znanje uporabimo pri izdelavi strojno-programskega kompleksa za avtomatsko fokusiranje kamer, ki predstavlja jedro našega diplomskega dela. Natančno predstavimo zgradbo in funkcionalnost strojnega dela naše rešitve, medtem ko pri programskem delu naše rešitve opišemo ne le njegovo funkcionalnost in implementacijske detajle, ampak tudi razloge za razvoj takšnih metod. Skupno smo razvili in implementirali pet različnih metod za avtomatsko fokusiranje kamer, pri čemer tri metode temeljijo izključno na informaciji o kontrastu v opazovanem območju slike, preostali dve metodi pa informacijo o kontrastu kombinirata z na novo vpeljano metriko za ocenjevanje ostrine v sliki. Vse implementirane metode smo tudi preizkusili, tako kvalitativno kot kvantitativno. Pripravili smo deset različnih scen, na katerih smo izvajali teste. Za posamezni eksperiment smo izračunali napako pri fokusiranju. Rezultate smo zbrali in izračunali povprečno napako in standardni odklon za izbrano metodo fokusiranja kamer. Rezultati so pokazali, da je najboljša metoda fokusiranja tista, ki temelji na kontrastu, izračunanem po metodi RMS (angl. root mean square).
Ključne besede: fokusiranje, ostrina, kamera, avtomatsko ostrenje, razmerje signal/šum, kontrast, Michelsonov kontrast
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 949; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

44.
ZAZNAVANJE NENAVADNIH DOGODKOV S POMOČJO KAMERE PRIKLJUČENE NA USMERJEVALNIK
Jernej Rezec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z razvojem preprostega programskega sistema za zaznavo gibanja na osnovi računalniškega vida, ki se izvaja na usmerjevalniku. Sistem sestoji iz usmerjevalnika, na katerem je naložen operacijski sistem OpenWrt, spletne kamere in treh različnih računalniških algoritmov. Za zaznavanje gibanja smo implementirali naslednje tri algoritme, in sicer algoritem slika razlik, algoritem modeliranje ozadja in algoritem akumulirana slika razlik. Razvite algoritme smo pod istimi pogoji (tj. ob istem številu zajetih slik in isti sceni) preizkusili tako na osebnem računalniku, kakor tudi na usmerjevalniku. Rezultati so pokazali, da se zaradi svoje preprostosti najhitreje izvede algoritem slika razlik. Ugotovili pa smo tudi, da zaznavanje gibanja s tem algoritmom ni tako zanesljivo kot pri ostalih dveh algoritmih, ki sicer obdelata manjše število slik na sekundo. S pomočjo algoritma slika razlik lahko v povprečju obdelamo 34 slik na sekundo, z najpočasnejšim algoritmom, tj. algoritem modeliranje ozadja, pa obdelamo 9 slik na sekundo, pri čemer smo uporabili usmerjevalnik ASUS WL-500G V1.
Ključne besede: usmerjevalnik, kamera, OpenWrt, programski jezik C, računalniki vid, zaznavanje gibanja, obdelava digitalnih slik
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 1001; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

45.
SEGMENTIRANJE ULTRAZVOČNIH VOLUMNOV JAJČNIKOV S 3D SEGMENTACIJSKO METODO RASTI REGIJ
Maja Klančnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena nova 3D segmentacijska metoda rasti regij za prepoznavanje jajčnih mešičkov na 3D ultrazvočnih posnetkih jajčnikov. Primarni cilj diplomske naloge je izdelava aplikacije za obdelavo 3D ultrazvočnih volumnov jajčnikov in vizualizacijo dobljenih rezultatov. Algoritem je povsem samodejen in sestavljen iz štirih faz. Najprej se identificirajo začetne homogene regije. Nato se izgradi osmiško drevo, ki vsebuje ustrezne podatke o ultrazvočnih posnetkih. Temu sledi faza rasti regij v 3D s semeni, ki se uravnava s statistiko sivinskih vrednosti vokslov in uteženim gradientom. V zadnji fazi, ekstrakciji jajčnih mešičkov, se določijo regije, ki najverjetneje ustrezajo dejanskim jajčnim mešičkom. Algoritem smo preizkusili na petih 3D ultrazvočnih posnetkih jajčnih mešičkov. Odstotek pravilno prepoznanih jajčnih mešičkov znaša 72,3 %.
Ključne besede: rast regij v 3D, 3D ultrazvočni posnetki, segmentacija jajčnih mešičkov, osmiško drevo, ultrazvok v ginekologiji
Objavljeno: 11.07.2013; Ogledov: 923; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (19,54 MB)

46.
IZDELAVA APLIKACIJE ZA NADZOR NAMIZJA S POMOČJO SENZORJA KINECT
Primož Rojko, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s preučevanjem in z razvojem naprednih načinov upravljanja računalniškega namizja. Diplomsko delo predstavlja izdelavo aplikacije, ki nudi nov način interakcije z računalnikom, pri čemer uporablja senzor Microsoft Kinect. Gre za interakcijo, ki je alternativa današnjim standardnim vhodnim napravam. Naša aplikacija preko zajemanja uporabnikovega gibanja in s principi računalniškega vida pretvori vnaprej predpisane uporabnikove gibe v posebej določene funkcije za delo z računalnikom, in sicer v funkcije za delo z računalniškim namizjem, osnovne funkcije za delo z digitalnimi slikami v virtualni galeriji in funkcije za upravljanje virtualne tipkovnice. Aplikacijo smo razvili s pomočjo orodja Visual Studio in v programskem jeziku C#. Končna aplikacija predstavlja nov način interakcije z računalnikom. Na podlagi testiranj smo ugotovili, da aplikacija ustreza predvidenim pogojem in nudi prijazno uporabniško izkušnjo. Prav tako je testiranje pokazalo veliko možnosti za nadgradnje, ki bi še izboljšale delovanje aplikacije in s tem omogočile še boljšo uporabniško izkušnjo.
Ključne besede: Kinect, uporabniški vmesnik, računalniško namizje, virtualna interakcija, računalniški vid, virtualna galerija, geste, nadzor računalnika
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1206; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

47.
PENETRACIJSKO TESTIRANJE VARNOSTI RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV
Marko Puncer, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali s problemom varnostnih lukenj in odkrivanjem le-teh v računalniških sistemih s pomočjo penetracijskega testiranja. Preučili smo najpogostejše varnostne luknje, pri čemer smo poseben poudarek posvetili tistim, ki se pojavljajo zaradi površnosti administratorjev računalniških sistemov. Poseben poudarek smo namenili slovarskemu napadu, ki smo ga skupaj z orodjem za pridobivanje gesel tudi implementirali v orodje za slovarski napad na spletne vmesnike. Penetracijsko testiranje smo izvedli na realnem računalniškem sistemu osnovne šole, lastno aplikacijo pa smo zaradi pravno-formalnih omejitev testirali v simuliranem okolju. Testiranje smo izvedli v skladu s priporočili najdenimi v literaturi. Med testiranjem smo odkrili množico pričakovanih varnostnih lukenj, pri čemer so nekatere predstavljale tudi znatno grožnjo brezhibnemu delovanju sistema. Na osnovi najdenih varnostnih lukenj smo izdelali priporočila za njihovo odpravo in jih predali administratorju računalniškega sistema. Preizkušanje lastnega orodja za slovarski napad pa je pokazalo, da so spletni vmesniki lahka tarča za vdor v sistem, saj je avtomatski napad enostavno izvedljiv. Vendar pa za hiter in uspešen napad potrebujemo učinkovito orodje, ki je prilagodljivo sistemu in napadalčevim zahtevam.
Ključne besede: penetracijsko testiranje, računalniška varnost, računalniški sistemi, varnostne luknje, slovarski napad
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 997; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

48.
LASERSKI KAZALNIK KOT RAČUNALNIŠKA MIŠKA
Mišo Muršič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z implementacijo nove lokatorske naprave s pomočjo laserskega kazalnika. Podatke o položaju laserskega kazalnika smo pridobili s kamero ter s postopki računalniškega vida, ki smo jih nato v realnem času pretvorili v premik računalniške miške. Preučili smo obstoječe metode, ki se uporabljajo za detektiranje oziroma sledenje objektom, ter postopke simulacije računalniške miške. Razvili smo aplikacijo, ki na tri različne načine pridobi podatke o premiku laserskega kazalnika in glede na te podatke simulira delovanje računalniške miške. V naši aplikaciji smo torej za detektiranje laserskega kazalnika uporabili metodo za detekcijo na osnovi barve ter dve metodi za detekcijo na osnovi sledenja premika objekta. Našo rešitev smo preizkusili v testnem okolju, pri čemer smo spreminjali osvetlitev v prostoru. Rezultati so pokazali, da naša rešitev deluje praktično neodvisno od osvetlitve v prostoru. Pokazalo pa se je tudi, da je upravljanje računalniškega sistema s pomočjo laserskega kazalnika bistveno počasnejše kot s pomočjo računalniške miške.
Ključne besede: računalniška miška, laserski kazalnik, digitalna obdelava slik, segmentacija, detekcija barve, optični pretok, razlika slik
Objavljeno: 13.11.2013; Ogledov: 1202; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

49.
OCENJEVANJE ČUSTVA OSEBE NA OSNOVI DIGITALNIH POSNETKOV
Uroš Mlakar, 2014, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu smo se ukvarjali s študijem postopkov za razpoznavanje človeških čustev na osnovi digitalnih posnetkov. V praktičnem delu te magistrske naloge smo razvili izviren računalniški razpoznavalni sistem, ki temelji na teksturnih značilkah. Algoritem v prvem koraku poišče grob položaj obraza na vhodni sliki, zatem pa v dobljeni regiji računamo ujemanje obraza z modelom AAM (Active Appearance Models). Nato rotiramo obraz za izračunan kot v pravilen frontalni položaj. V zadnji fazi algoritma s pomočjo koordinat iz modela AAM natančno izrežemo obraz iz slike, zatem pa obraz aproksimiramo z elipso, s čimer odstranimo odvečne informacije z slike. Obrezan obraz na koncu popišemo s teksturno značilko HOG (Histogram of Oriented Gradients). Vmesni rezultat je histogram, ki ga posredujemo v stroje SVM (Support Vector Machines) za klasifikacijo, pri čemer za vsako od šestih osnovnih emocij naučimo lasten SVM. Razvili smo dve varianti algoritma, in sicer algoritem na osnovi statičnih 2D slik in algoritem na osnovi slik razlik. Prvi algoritem uporablja za razpoznavanje čustev le trenutno sliko opazovane osebe, medtem ko drugi algoritem detektira spremembe obraza pri izražanju čustev. Algoritem na osnovi statičnih 2D slik smo nadgradili z algoritmom Adaboost, algoritem na osnovi slik razlik pa smo razširili s tremi variantami, kjer pri gradnji histograma s pomočjo interpolacije vnesemo še vmesne korake pri spreminjanju obraza iz nevtralnega v obraz z izkazanim čustvom. Razvite algoritme smo testirali na dveh javno dostopnih testnih podatkovnih bazah: bazi MMI Facial Expression Database (MMI) in bazi Cohn-Kanade. Z algoritmom na osnovi statičnih 2D slik smo na bazi MMI dosegli najvišjo uspešnost 76,31 %, na bazi CK pa 91,49 %. Z algoritmom na osnovi slik razlik pa smo na bazi MMI dosegli 74,63 % uspešnost, na bazi CK pa se je uspešnost prepoznavanja čustev povzpela kar na 95,64 %.
Ključne besede: obdelava digitalnih slik, razpoznavanje vzorcev, prepoznavanje čustev, obrazi, teksturne značilke
Objavljeno: 20.05.2014; Ogledov: 1600; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

50.
RAZPOZNAVANJE REGISTRSKIH TABLIC NA MOBILNEM TELEFONU Z OPERACIJSKIM SISTEMOM ANDROID
Gregor Bačun, 2014, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo se ukvarjali z razpoznavo registrskih tablic na mobilnem telefonu z operacijskim sistemom Android. Kot izhodiščno metodo smo uporabili detekcijo s konturami. Z uporabo različnih morfoloških operacij smo izboljšali natančnost razpoznave, vključili pa smo še sistem za optično razpoznavo znakov. Nastala je aplikacija, s katero med vožnjo iz video toka zajemamo slike ter na njih lociramo registrske tablice. Iz njih nato izločimo posamezne znake in jih pretvorimo v tekst. V zadnjem koraku enake registrske tablice združimo s pomočjo primerjave histogramov in na ta način še izboljšamo končne rezultate. Uspešnost postopka smo preverjali s pomočjo predhodno zajetega video materiala. Ocenjevali smo uspešnost posameznih faz ter uspešnost celotnega postopka. Rezultati kažejo, da smo glede na metodo, iz katere smo izhajali, uspešnost razpoznave registrskih tablic bistveno izboljšali. Odstotek pravilno razpoznanih registrskih tablic namreč presega 80 %.
Ključne besede: razpoznavanje registrskih tablic, obdelava digitalnih slik, segmentacija, primerjava histogramov, knjižnica OpenCV, knjižnica Tesseract, operacijski sistem Android
Objavljeno: 20.05.2014; Ogledov: 903; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (12,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici