| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dolgoletne različne pogostnosti košnje na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika
Miran Podvršnik, 2009, magistrsko delo

Opis: V letih od 2004 do 2008 smo v Pivoli (46°28'16''S, 15°38'20''V, 300 m n.v.) ugotavljali vpliv dolgoletne spremenjene pogostnosti košnje (od leta 1995) na pridelek in rastlinsko sestavo polnaravnega travnika, v izhodišcu združbe Ranunculo repentis — Alopecuretum pratensis. Obravnavanja v mikroposkusu (nakljucni blok v štirih ponovitvah) so bila 2-, 4-, 6-, 8-, 10- in 12-tedenski interval med posameznimi košnjami, ob gnojenju 170 kg N dušik), 120 kg P2O5 (fosforjev pentoksid), in 180 kg K2O kalijev oksid) na hektar letno. Najvišji povprecni pridelek suhe snovi v petletnem obdobju smo dosegli pri 8-tedenskem intervalu med košnjami (10,6 t/ha/leto, štiri košnje letno) in najnižji pri 2-tedenskem intervalu (5,94 t/ha/leto, štirinajst do šestnajst košenj letno). Najvišji hektarski pridelek SB v letu 2008 (1530 kg) je bil pri 4-tedenskem intervalu (sedem do osem košenj letno) in najnižji (874 kg) pri 12-tedenskem intervalu (dve košnji letno). Najvišji hektarski pridelek NEL (50650 MJ) smo dosegli pri intervalu košnje na osem tednov (štiri košnje letno) in najnižj (38370 MJ) pri zelo pogostni rabi ob intervalu košenj na dva tedna in letno opravljenih štirinajst do šestnajst košenj. Tako število posameznih rastlinskih vrst kot Shanonov indeks rastlinske pestrosti sta bila ob koncu raziskave najvišja pri 6-tedenskem intervalu med košnjami. Tako po kolicini in kakovosti krme kot z vidika rastlinske pestrosti je najugodnejši nacin kosne rabe dane rastlinske združbe pri danem gnojenju 6- do 8-tedenski interval med košnjami (štiri do pet košenj letno), s tem da je tak dolgoleten nacin rabe zelo spremenil rastlinsko sestavo izhodišcne združbe.
Ključne besede: polnaravno travinje, pogostnost košnje, pridelek, rastlinska sestava
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3042; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

2.
Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.) kot prezimni dosevek v kolobarju s koruzo (Zea mays L.)
Sandra Kuhar, 2011, diplomsko delo

Opis: V letih od 2009 do 2010 smo v Hočah (275 m n.v., 46° 28' s.g.š., 15° 38' v.g.d.) ugotavljali vpliv inkarnatke (Trifolium incanrnatum L.) na koruzo (Zea mays L.) kot naslednjo poljščino v kolobarju. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja: kontrola (brez prezimnega dosevka), mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam.) in inkarnatka, po katerih je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1, ter inkarnatka, po kateri je bila koruza gnojena s 60 kg N ha-1. Dosevki so bili sejani konec avgusta 2009, zelinje dosevkov pa je bilo spravljeno z njive konec aprila 2010, nakar je bila njiva preorana in posejana koruza. V poskusu se je inkarnatka izkazala kot zelo dober predposevek koruzi, kar se je izkazovalo v največji doseženi višini koruze, največjem pridelku sušine koruze in največji vsebnosti dušika v pridelku koruze. V obravnavanju, kjer smo po inkarnatki koruzo pridelovali ob zmanjšanem gnojenju z dušikom, je bil pridelek koruze še vedno statistično na istem nivoju kot v kontrolnem obravnavanju, kjer je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1. Pozitiven vpliv inkarnatke na koruzo kot naslednjo poljščino v kolobarju lahko pripišemo simbiotski vezavi dušika pri inkarnatki, kar omogoča vnos dodatnega dušika iz zraka v krogotok dušika v njivskem kolobarju.
Ključne besede: prezimni dosevek / inkarnatka / mnogocvetna ljuljka / koruza / pridelek
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2581; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

3.
Vpliv gnojenja na pridelek krme na pašno-kosnem travinju
Tanja Kure, 2012, diplomsko delo

Opis: Z eksaktnim travniškim mikroposkusom v Zgornjih Hočah (325 m n. v., 49° 37' 31" s. g. š., 15° 37' 13" v. g. d.), ki smo ga izvedli v letu 2007 in 2008 in je temeljil na metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, smo ugotavljali, kako različno gnojenje vpliva na količino in kakovost pridelka krme na pašno-kosnem travinju. Vključili smo tri različne načine gnojenja (obravnavanja). Ruši smo tako letno, računajoč živalske izločke na pašniku, v prvem obravnavanju skupaj z gnojili (gnojevka in gnojilo Hiperkorn) dodali 170 kg N ha-1, 120 kg P2O5 ha-1 in 240 kg K2O ha-1, v drugem obravnavanju smo uporabili enaka gnojila, vendar dodali 20 % manjše odmerke gnojil in hranil, v tretjem obravnavanju pa smo z mineralnimi gnojili (NPK 0 : 10 : 20 in KAN) dodali enako količino hranil kot v prvem obravnavanju. Najvišji letni pridelek suhe snovi (SS) in surovih beljakovin (SB) smo dosegli pri gnojenju z mineralnimi gnojili, medtem ko smo pri letnem pridelku neto energije laktacije (NEL) in dušika (N) v krmi ugotovili signifikantno nižji pridelek v drugem obravnavanju.
Ključne besede: Ključne besede: gnojenje, pridelek, pašno-kosna raba, travinje
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 2141; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (528,20 KB)

4.
VPLIV NAČINA SPRAVILA ITALIJANSKE MNOGOCVETNE LJULJKE (Lolium multiflorum Lam.) KOT PREZIMNEGA DOSEVKA NA PRIDELEK KORUZE (Zea mays L.)
Barbara Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Od avgusta 2008 do septembra 2009 smo na območju KPD Rogoza (46° 31’ s.g.š., 15° 42’ v.g.d.) ugotavljali vpliv načina spravila italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) kot prezimnega dosevka na pridelek naknadno sejane koruze (Zea mays L.). Poskus je bil zasnovan kot naključni blok v štirih ponovitvah. Setev mnogocvetne ljuljke je bila opravljena 26. 8. 2008. V poskus so bila vključena tri obravnavanja, kjer je bil pridelek mnogocvetne ljuljke (A) v celoti zaoran; (B) pokošen in porabljeni za krmo, površina pred setvijo koruze preorana; (C) pokošen in porabljen za krmo, nato pa je bila izvedena direktna setev glavnega posevka v obstoječe strnišče mnogocvetne ljuljke. Setev koruze je bila opravljena 4. 5. 2009, spravljena je bila v sredini oktobra. V našem poskusu se je mnogocvetna ljuljka pokazala kot dober predposevek koruzi v obravnavanjih A in B, medtem ko so bili pridelki koruze pri direktni setvi statistično značilno nižji.
Ključne besede: način spravila, italijanska mnogocvetna ljuljka, prezimni dosevek, koruza
Objavljeno: 02.03.2012; Ogledov: 1703; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (310,10 KB)

5.
GOSPODARJENJE Z DUŠIKOM S PREZIMNIMA DOSEVKOMA INKARNATKO (Trifolium incarnatum L.) IN MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.) V KOLOBARJU S KORUZO (Zea mays L.) V PRIMERU SUŠE
Dušan Geršak, 2012, diplomsko delo

Opis: Od avgusta 2009 do aprila 2010 smo na območju KPD Rogoza (64° 29` 44`` s.g.š. in 15° 40` 19`` v.g.d.) izvedli poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv prezimnih dosevkov na pridelek, količino mineralnega dušika v tleh, akumulacijo dušika v pridelku (nadzemni del) koruze, poleg tega smo ugotavljali tudi količino navideznega ostanka dušika v tleh po spravilu koruze. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Pridelek v poskus vključenih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum), inkarnatka (Trifolium incarnatum), inkarnatka 2 (po kateri je bila koruza gnojena s polovičnim odmerkom dušika, 60 kg ha-1) in kontrolo (brez prezimnega dosevka)) smo pred setvijo koruze v celoti zaorali. Analiza dobljenih rezultatov raziskave je pokazala, da se je mnogocvetna ljuljka bolje izkazala pri črpanju mineralnega dušika iz tal kakor inkarnatka, vendar je inkarnatka akumulirala signifikantno več dušika. V primerjavi s kontrolo mnogocvetna ljuljka in inkarnatka nista vplivali na pridelek zrnja koruze. Pri mnogocvetni ljuljki je zaznan manjši negativen vpliv na pridelek sušine in akumulacijo dušika v koruzi. Prezimni dosevki so signifikantno vplivali na navidezni ostanek dušika v tleh. Največ ga je ostalo pod obravnavanjem z inkarnatko, najmanj pa pod kontrolo.
Ključne besede: prezimni dosevki, koruza, pridelek, mineralni dušik, navidezni ostanek dušika v tleh
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1250; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (731,03 KB)

6.
Vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na gospodarjenje z dušikom v kolobarju s koruzo (Zea mays L.)
Simona Caf, 2013, diplomsko delo

Opis: V letih od 2009 do 2011 smo v SV Sloveniji izvedli 3 ločene poljske mikroposkuse (naključni bloki v štirih ponovitvah), kjer smo ugotavljali vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na količino akumuliranega dušika, količino simbiotsko vezanega dušika, C : N razmerje v organski snovi dosevka, vpliv dosevka na mineralni dušik v tleh pred setvijo koruze (Zea mays L.) in na navidezni ostanek dušika v tleh (NODT) po spravilu koruze. Ugotavljali smo tudi vpliv dosevka in gnojenja na pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze kot naslednje poljščine v kolobarju. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja: mnogocvetna ljuljka, inkarnatka 1, kontrola (brez predposevka), po katerih je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1 in inkarnatka 2, po kateri je bila koruza gnojena s 60 kg N ha-1 in kontrolno obravnavanje brez predposevka. Dosevkov nismo gnojili, spravili smo jih na 2 načina: nepokošeno zaorano in pokošeno zaorano. Rezultati so bili združeni v eno statistično analizo. V poskusih je inkarnatka akumulirala signifikantno največ dušika, mnogocvetna ljuljka pa se je bolje izkazala v črpanju mineralnega dušika iz tal. V organski snovi mnogocvetne ljuljke je bilo široko C : N razmerje (50 : 1), kar je vplivalo na manjši pridelek koruze. V obravnavanju, kjer smo koruzo po inkarnatki 2 pridelovali ob zmanjšanem gnojenju z dušikom, je bil pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze statistično na istem nivoju kot v obravnavanju z inkarnatko 1, kjer je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1. Način spravila dosevkov ni imel signifikantnega vpliva na pridelek koruze, vsebnost dušika v pridelku koruze in na navidezni ostanek dušika v tleh. Najmanj navideznega ostanka dušika v tleh je ostalo v obravnavanjih brez predposevka, največ pa pod obravnavanjih z inkarnatko. Inkarnatka se je v primerjavi z mnogocvetno ljuljko in kontrolo brez predposevka pokazala kot zelo dober predposevek koruzi, saj je povečala pridelek koruze in zmanjšala potrebe po gnojenju z dušikom.
Ključne besede: inkarnatka, mnogocvetna ljuljka, dušik, gnojenje, kolobar, koruza
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 1478; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (712,78 KB)

7.
Vpliv globine setve na vznik lucerne (Medicago sativa L.)
Anita Breznik, 2013, diplomsko delo

Opis: S ciljem ugotoviti optimalno globino setve lucerne smo v letu 2013 izvedli poljski in lončni poskus. V obeh poskusih, zasnovanih po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, smo lucerno sejali na globine 1, 3 ali 6 cm. V poljskem poskusu nismo ugotovili statistično signifikantnih razlik v številu vzniklih rastlin med globinami setve 1 in 3 cm, medtem ko je bilo število vzniklih rastlin pri globlji setvi signifikantno manjše. V lončnem poskusu se je število vzniklih rastlin lucerne signifikantno razlikovalo med vsemi globinami setve ob najboljšem vzniku pri plitvejši setvi. Pridobljeni rezultati potrjujejo navedbe nekaterih avtorjev, da je treba lucerno sejati v globino približno 1cm ali le malo globlje.
Ključne besede: lucerna/globina setve/vznik/setev/višina rastlin
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1257; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (651,56 KB)

8.
Vpliv različnih načinov konzerviranja na kakovost krme
Rok Šket, 2014, diplomsko delo

Opis: Z zastavljenim travniškim poskusom, ki smo ga leta 2011 izvedli v Šmarju pri Jelšah, je bil naš namen ugotoviti, kako vpliva način konzerviranja krme na vsebnost hranilnih snovi in delež listov v krmi. Vključeni so bili trije načini konzerviranja, in sicer siliranje krme, dosuševanje krme in sušenje krme na travniku. Za vsak način konzerviranja je bila opravljena kemična analiza.
Ključne besede: konzerviranje, siliranje, dosuševanje, sušenje na travniku, hranilne snovi
Objavljeno: 05.05.2014; Ogledov: 736; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (997,27 KB)

9.
NEGATIVEN VPLIV VISOKIH KONCENTRACIJ SUHE SNOVI V GNOJEVKI NA VZNIK IN ZAČETNO RAST NEKATERIH TRAVNIŠKIH RASTLIN
Katja Gornik, 2012, diplomsko delo

Opis: Negativni vplivi gnojevke pri gnojenju travinja še vedno predstavljajo velik problem v kmetijstvu. Na to temo smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede leta 2011 izvedli lončni poskus v rastlinjaku in poskus z gnojevko na travniku. V poskusu smo proučevali vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na kalivost in začetno rast ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata L.), divjega korenja (Daucus carota L.), trpežne ljuljke (Lolium perenne L.), bele detelje (Trifolium repens L.) in navadnega regrata (Taraxacum officinale Weber). Oba poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska: rastlina, gnojevka in koncentracija gnojevke. Uporabili smo dve gnojevki iz različnih govedorejskih kmetij, ki smo ju redčili na 4, 7 in 10 % suhe snovi. V kontrolnem obravnavanju smo uporabili samo vodo. V povprečju čez vse rastlinske vrste višje koncentracije suhe snovi v gnojevki negativno vplivajo na kalitev in začetno rast. Ugotovili smo, da vse rastlinske vrste ne odreagirajo enako na enake koncentracije suhe snovi. Pri uporabi gnojevke na travinju je potrebno predhodno redčenje gnojevke z vodo. Prav tako smo prišli do zaključka, da se moramo v sušnem in vročem obdobju apliciranju gnojevke na travniku izogniti, saj se lahko gnojevka izsuši in se še poveča vsebnost suhe snovi, kar neugodno vpliva na vznik rastlin.
Ključne besede: ozkolistni trpotec, navadni regrat, trpežna ljuljka, bela detelja, divje korenje, kalivost semena, gnojevka
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1459; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

10.
Vpliv načina spravila inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) kot prezimnega dosevka na pridelek koruze (Zea mays L.)
Bernarda Hribernik, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V okviru katedre za Travništvo in predelovanje krme smo na območju KPD Rogoza (46o 31` zemljepisne širine in 15o 42` zemljepisne dolžine) od avgusta 2008 do septembra 2009 izvajali poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv načina spravila inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) kot prezimnega dosevka na pridelek koruze (Zea mays L.). Setev inkarnatke smo v žitno strnišče opravili 26. 8. 2008. Prezimnega dosevka nismo gnojili in dognojevali. Spomladi, pred setvijo koruze, smo po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah oblikovali tri obravnavanja glede na način spravila inkarnatke, kjer smo pridelek: (A) zmulčili, organsko maso zaorali in setev koruze opravili na konvencionalen način; (B) odpeljali z njive, le-to preorali in pripravili za setev koruze; (C) odpeljali z njive in v strnišče neposredno sejali koruzo. Setev koruze smo opravili 4. 5. 2009. Njeno spravilo je bilo opravljeno 15. in 16. 9. 2009. Rezultati raziskave so pokazali, da je bila koruza statistično značilno najvišja v obravnavanju A (277,75 cm) in B (276,25 cm), prav tako je bilo v celotni rastlini največ akumuliranega dušika doseženega z obravnavanjema A (274,86 kg N ha-1) in B (316,23 kg N ha-1). Način spravila inkarnatke ni statistično značilno vplival na pridelek celotne mase in zrnja koruze.
Ključne besede: prezimni dosevki / inkarnatka / način spravila inkarnatke / pridelek
Objavljeno: 03.03.2015; Ogledov: 726; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (650,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici