| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
KORPORACIJSKO-PRAVNI VIDIKI NOVIH OBLIK POVEČANJA OSNOVNEGA KAPITALA BANK Z NAMENOM ZAGOTAVLJANJA KAPITALSKE USTREZNOSTI
Peter Merc, 2012, magistrsko delo

Opis: Sprememba zakonodaje na področju bančne regulative kot posledica zadnje finančne krize je bila pričakovan in nujen korak. Nov regulatorni okvir, ki ureja kapitalske standarde, je bil na ravni Evropske unije že sprejet, v nacionalne zakonodaje pa se implementira postopoma. Prav ta postopna implementacija novih pravil pa lahko ustvari kolizijo med pravnimi normami. V magistrski nalogi je opisan primer take kolizije, in sicer gre za kolizijo med določbami Zakona o gospodarskih družbah, ki ureja instituta odobrenega in pogojnega kapitala, ter določbami novele Zakona o bančništvu in Sklepa Banke Slovenije o izračunu kapitala bank in hranilnic, ki urejajo hibridne instrumente in možnost njihove konverzije v lastniški kapital. Omenjena kolizija pravnih aktov pa ni relevantna le v kontekstu konverzije hibridnih instrumentov temeljnega kapitala, pač pa tudi v kontekstu ukrepa znižanja terjatev nezavarovanih upnikov (»bail-in debt«) in t.i. potencialnega kapitala (»contingent convertible capital«) – dveh v tem trenutku še konceptualnih predlogov ukrepov načina pokrivanja izgub bank, nastalih tako v okviru njihovega rednega poslovanja (t.i. princip »going concern«) kot tudi v času njihovega nadzorovanega prenehanja (t.i. princip »gone concern«).
Ključne besede: hibridni instrumenti, pogojni kapital, odobreni kapital, konverzija, ukrep znižanja terjatev nezavarovanih upnikov, potencialni kapital
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 1773; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

2.
PREISKOVANJE NEPRAVILNOSTI PRI PRIJAVI PREMOŽENJA IN OBRNJENO DOKAZNO BREME
Tomaž Kuralt, 2013, magistrsko delo

Opis: Raziskoval sem različne vidike projekta Prijava premoženja, ki ga izvaja Davčna uprava Republike Slovenije. Postopek davčnega nadzora pri tem projektu je opisan na razumljiv način, da lahko bralec dobi občutek, za kako zapleten in poseben postopek gre. Kljub temu da je pravna podlaga strnjena zgolj v dveh členih, je vodja projekta s smiselno uporabo zakonodaje izpeljal zakonit in učinkovit postopek za preprečevanje davčnih utaj s področja davka od dohodka. Preseneča pa je ugotovitev, da davčni zavezanci v postopkih posebne odmere davka fizičnih oseb niso inkriminirani. Zelo podobne ali celo enake postopke poznajo tudi ostale evropske države, vendar s to razliko, da so sankcije veliko strožje. S podrobno analizo zapisnikov in odločb davčnega organa so bili ugotovljeni zanimivi statistični in vsebinski vidiki davčnih postopkov. Analiza celotne sodne prakse s področja Prijave premoženja pa ponuja odgovore na večino spornih vprašanj.
Ključne besede: DURS, posebna odmera davka fizičnih oseb, Prijava premoženja, davčna preiskava, cenitev davčne osnove, obrnjeno dokazno breme, sodna praksa
Objavljeno: 30.08.2013; Ogledov: 1344; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
ODŠKODNINSKA IN KAZENSKA ODGOVORNOST POSLOVODSTVA V ZVEZI S SESTAVO LETNEGA POROČILA: PRIMERJAVA MED SLOVENIJO, AVSTRIJO, NEMČIJO IN ZDA
Tanja Flajs, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen letnega poročila je predstaviti družbo, njeno delovanje ter predvsem premoženjsko ter poslovno stanje. Po slovenski, nemški in avstrijski zakonodaji je skrb za pravilnost vodenja poslovnih knjig ter za pravilnost in pravočasnost sestave in objave letnega poročila kolektivna dolžnost poslovodstva, medtem ko sta v ZDA za to odgovorna glavni izvršni direktor (CEO) in finančni izvršni direktor (CFO). Pomanjkljivost slovenskega zakona je, da skoraj z ničemer ne konkretizira dolžnosti poslovodstva na področju računovodskega poročanja. V zakon bi bilo treba jasno zapisati, da mora poslovodstvo z ustreznimi organizacijskimi in personalnimi ukrepi poskrbeti za vodenje poslovnih knjig in sestavo letnega poročila ter za njihovo pravilnost, s poudarkom na notranjih računovodskih kontrolah, tako kot je to določeno v nemški in avstrijski korporacijski zakonodaji. Kazensko odgovornost poslovodstva za t. i. bilančne delikte bi bilo treba poostriti. Razširiti bi bilo treba kvalifikacije kaznivih dejanj in zvišati kazni. Če se poslovne knjige sploh ne vodijo ali če se njihovo vodenje opusti oz. če se ne sestavi letno poročilo in ne predloži pravočasno v javno objavo, bi to moralo biti kaznivo dejanje. Zvišati bi bilo treba tudi kazni zaradi ponareditve ali uničenja poslovnih listin, po vzoru na nemško in avstrijsko ureditev.
Ključne besede: Slovenija, Poslovodstvo, Letno poročilo, Poslovne knjige, Družba, Odškodninska odgovornost, Kazenska odgovornost
Objavljeno: 31.03.2014; Ogledov: 1536; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
PRIMERJAVA DAVKOV NA NEPREMIČNINE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN REPUBLIKI SRBIJI
Tadeja Bedek, 2013, diplomsko delo

Opis: V življenju se vsak državljan vsaj enkrat sreča z davkom na nepremičnine. Če drugače ne, z vsakoletnim nadomestilom na stavbna zemljišča (seveda če smo lastniki nepremičnine). Davčnemu zavezancu, ki je po zakonu obveznik za oddajo napovedi odmere davka in plačila davka, na podlagi davčne osnove in davčne stopnje davčni uslužbenec izračuna višino obveznosti oziroma višina davka. Obe državi imata zakonsko določeno kdo, kdaj in zakaj mora oddati napoved za odmero davka in ga poravnati. Davčne stopnje so potrebne za odmero davka, saj z njihovo pomočjo dobimo izračune za plačilo davka.
Ključne besede: Nepremičnina, davčni zavezanec, davčna osnova, davčna oprostitev, odmera davka, davčna stopnja
Objavljeno: 01.04.2014; Ogledov: 856; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (870,49 KB)

5.
VLOGA IZVEDENCA ZA RAČUNOVODSTVO V KAZENSKIH POSTOPKIH
Brigita Golnar, 2014, diplomsko delo

Opis: V našem diplomskem seminarju smo spoznali forenzično računovodstvo. Ker je ta veja računovodstva močno povezana s pravno stroko, smo bolje predstavili pravni vidik, ki se navezuje na našo temo. V okviru tega smo se dotaknili kazenskega procesnega prava in opisali kazenski in dokazni postopek. Poudarek celotnega diplomskega seminarja temelji na tem, kakšna je vloga izvedenca v kazenskih postopkih. Spoznali smo, da je vloga izvedenca v kazenskih postopkih lahko zelo pomembna, zato mora izvedenec svoje delo opravljati odgovorno in mora biti prepričan v svoje znanje. Pri nas v Sloveniji se vedno bolj uveljavlja ta nova veja računovodstva in tako je posledično delo forenzičnega računovodja vedno manj omejeno. Omejeno je najbolj v tem smislu, da mora delati po zakonu in upoštevati pravila stroke. S pomočjo forenzičnega računovodja lahko zares natančno preiskujejo primere in ugotovijo nepravilnosti. Najbrž je delo sodnika v določenih primerih s tem zelo olajšano, saj mu izvedenec za računovodstvo na njegovo željo pomaga razumevati nejasna vprašanja in mu tako pomaga pri odločanju o primeru. Postati izvedenec za računovodstvo je zahtevno delo, ki spremeni celotno življenje, zato je to zares pomembna vloga vsakega posameznika, ki se za to odloči.
Ključne besede: Vloga izvedenca, izvedenec, kazenski postopek
Objavljeno: 15.07.2015; Ogledov: 552; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (503,50 KB)

6.
PRIKRITA IZPLAČILA DOBIČKOV V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.O.O.) - PRAVNI IN DAVČNI VIDIK
Tanja Cencelj, 2015, diplomsko delo

Opis: Tako prikrita kot odkrita izplačila dobičkov so pri družbi z omejeno odgovornostjo dovoljena, če se z njimi ne poseže v premoženje družbe, ki je potrebno za ohranitev vezanega lastnega kapitala. O prikritem izplačilu dobička govorimo takrat, ko družba družbeniku prikrito izvrši izplačilo z dajatvami ali storitvami, katerih podlaga je določen pravni posel in je pri tem nasprotna uresničitev družbenika v celoti davčnopravno nepriznana. Družbenik pridobi korist, ki navzven ni vidna, kot izplačilo dobička. Takšno izplačilo lahko prejme neposredno sam ali posredno preko tretje osebe. Po ZDDPO - 2 so prikrita izplačila dobičkov uvrščena v predpostavko t.i. dividendam podobni dohodki – dohodki, ki niso družbeniku izplačani v smislu klasične dividende. Po ZDDPO - 2 na katerega se sklicuje tudi ZDoh - 2 se prikrita izplačila izvršijo osebi, ki je kvalificirani družbenik, ki ima več kot četrtinski lastniški delež v zavezancu, upravljanju ali nadzoru, kar mu omogoča tolikšen vpliv na delovanje zavezanca, da prikrito izplačilo lahko uveljavi na prikrit način. Motiv za prikrito izplačilo dobička je lahko poleg ekonomskih razmišljanj tudi davčne narave.
Ključne besede: dobiček, premoženje, prikrita izplačila
Objavljeno: 24.11.2015; Ogledov: 1259; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (243,47 KB)

7.
PRIMERJAVA KAZENSKE ODGOVORNOSTI ZA RAČUNOVODSKO POROČANJE V EU
Nives Lugarič, 2015, diplomsko delo

Opis: Resnične in poštene računovodske informacije so temelj uspešnega korporativnega upravljanja. Poslovne listine so podlaga za managerske odločitve in predstavljajo tudi vir informacij za vlagatelje, zaposlene ter upnike. Zato je pomembno, da so v družbi in organizaciji vzpostavljene notranje kontrole in zunanje regulative, ki segajo tudi na področje računovodskega poročanja in preprečujejo kršitve in malomarnosti. Da se zagotovijo resnične in poštene poslovne listine obstajajo v Evropski uniji razni zakoni, direktive in uredbe, ki urejajo to področje. Ti zakoni veljajo tudi v državah članicah, od vsake posamezne države pa je odvisno, kako podrobno in natančno imajo urejeno zakonodajo na področju računovodskega poročanja. Slednje je osrednji problem mojega diplomskega seminarja, skozi katerega bom raziskala, kako so Slovenija, Nemčija in Hrvaška implementirale direktivo 2006/46/ES EU v nacionalno zakonodajo, ki zahteva, da so kazni na področju računovodskega poročanja učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Natančno tudi ni znano, kako je slovenska zakonodaja primerljiva s tujo, kar bom poskušala skozi diplomski seminar tudi raziskati.
Ključne besede: računovodsko poročanje, direktive, poslovne knjige, poslovodstvo, sankcije
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 502; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (663,05 KB)

8.
OBDAVČITEV DRUŽBENIKOV OSEBNIH DRUŽB PRED IN PO ODLOČBI USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE URADNI LIST U-I-175/11-12 IZ DNE 10.4.2015
Barbara Jurak, 2015, diplomsko delo

Opis: Družbe z neomejeno odgovornostjo in komanditne družbe so bile z dohodnino kot dividenda obdavčene že v trenutku pripisa dobička kapitalskemu deležu družbenika. Torej že pred tem ko se je dejansko v praksi izvršilo in pred tem ko je družbenik dobil izplačan dobiček. Ustavno sodišče je z Odločbo U-I-175/ 11-12, iz dne 10.4.2014 ( Ur. L. RS, št. 29/14) razveljavilo Zakon o dohodnini, ki se nanaša na obdavčitev pripisa dobička kapitalskemu deležu družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo in obdavčitev komplementarja v komanditni družbi. Ugotovljena je bila kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije in izpodbija ureditev Zakona o dohodnini. Ustavno sodišče je razveljavilo tretji odstavek 90. člena, 9. točko 95. člena in šesti odstavek 98. člena Zakona o dohodnini. Za družbenike, ki so bili žrtve te zakonodaje in so plačali davek že ob pripisu dobička kapitalskemu deležu so sprejeli , da se uporablja ureditev iz šestega odstavka 98. člena ZDoh-2. Po presoji Ustavnega sodišča je takšna ureditev spravljala osebne družbe v slabši položaj, v primerjavi s položajem drugih kapitalskih družb.
Ključne besede: osebna družba, obdavčitev družbenikov osebnih družb, način delitve dobička oziroma izgube
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 559; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (474,65 KB)

9.
POSTOPEK KOMUNICIRANJA MED DAVČNIMI INŠPEKTORJI IN DAVČNIMI ZAVEZANCI
Lucija Krajnc, 2015, diplomsko delo

Opis: Davčni inšpektorji ugotavljajo ali davčni zavezanci plačujejo davke in preprečujejo izmikanje ter goljufanje pri plačevanju davkov. Pri inšpekcijskem pregledu je zelo pomemben dialog med davčnimi zavezanci in davčnimi inšpektorji. Ker imajo davčni zavezanci odpor do plačevanja davkov, nastopijo ovire v komunikaciji in s tem negativen odnos do davčnih inšpektorjev. Komuniciranje je lahko ustno ali pisno. Ustno komuniciranje ni dokumentirano, zato je potreba po pisnem komuniciranju vse večja. Za boljšo komunikacijo je pomembno, da davčni zavezanci sodelujejo v postopku in ga ne ovirajo. Če se v postopku ugotovijo nepravilnosti, davčni inšpektor napiše predlog sodniku za prekrške.
Ključne besede: postopek komuniciranja, davčni inšpektor, davčni zavezanec, odločba, davčni nadzor.
Objavljeno: 09.11.2015; Ogledov: 620; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (433,94 KB)

10.
PRENOS POSLOVNEGA DELEŽA V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.O.O.) - KORPORACIJSKI IN DAVČNI VIDIK
Špela Urh, 2015, diplomsko delo

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je po svoji naravi kapitalska družba. Osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Zanjo je značilna fleksibilnost: pogodbena svoboda pri urejanju medsebojnih razmerij med družbeniki, preprosto upravljanje družbe, omejena odgovornost družbenikov za dolgove, predpisani minimalni osnovni kapital in razmeroma preprosta sprememba družbenikov (izključitev, izstop). Družba z omejeno odgovornostjo se ustanovi z družbeno pogodbo. Status pravne osebe pridobi šele z vpisom v sodni register. Minimalni osnovni kapital je7500 € in je sestavljen iz osnovnih vložkov. Družbenik ima pravico do deleža pri bilančnem dobičku. Temeljna obveznost družbenikov sta obveznost vplačila osnovnega vložka in obveznost ohranjanja osnovnega kapitala. Poslovni delež je izražen v ulomku ali v odstotku in predstavlja skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi osnovnega vložka.Enak pomen ima tudi delnica pri d.d.. vendar je razlika med poslovnim deležem in delnico predvsem v tem, da se poslovni deleži ne smejo izdati kot vrednostni papirji. Družba lahko družbeniku izda le potrdilo, da je imetnik poslovnega deleža. S poslovnim deležem lahko razpolagamo (proda, podari, zastavi, predmet dedovanja). Torej če družbenik odsvoji poslovni delež po vrednosti, ki je višja od njegove nabavne vrednosti, ustvari kapitalski dobiček. Kapitalski dobiček pa je premet obdavčitve.Obvezna organa družbe sta poslovodja (direktor) in skupščina.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, poslovni delež, kapitalski dobiček, prenos poslovnega deleža, osnovni kapital, izstop, izključitev družbenika
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 3049; Prenosov: 746
.pdf Celotno besedilo (841,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici