| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika v stečaju
Monika Majer, 2019, diplomsko delo

Opis: Kljub skrbnemu poslovanju lahko družba zaide v velike finančne težave. Ena izmed glavnih negativnih značilnosti slovenskega gospodarstva je plačilna nesposobnost oz. plačilna nedisciplina, ki je razlog za začetek stečajnega postopka. Glavni cilji stečajnega postopka so, da so vsi upniki obravnavani enako, da so v čim večjem delu poplačane terjatve upnikov, ter da se po končani unovčitvi premoženja stečajnega dolžnika in razdelitvi stečajne mase insolventen gospodarski subjekt izbriše iz sodnega registra. Celotno premoženje stečajnega dolžnika se unovči v okviru stečajnega postopka, iz tega premoženja se oblikuje stečajna masa. V stečajno maso spada vso premoženje, razen tistega, ki je predmet izločitvene pravice. Iz stečajne mase se po pravilih in vrstnem redu, kot ga določa zakonodaja, poplačajo upniki prezadolženega dolžnika. Pri prodaji premoženja v stečajnem postopku obstajajo tudi posebnosti glede posamezne vrste premoženja. V diplomskem delu je podrobneje prestavljen stečajni postopek in z njim povezana prodaja premoženja oz. stečajne mase.
Ključne besede: insolventnost, stečajni postopek, prodaja premoženja, stečajni dolžnik, stečajna masa
Objavljeno: 16.04.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (480,99 KB)

2.
Prekrškovne sankcije na področju revidiranja
Tinkara Iza Krabonja, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomski seminar nosi naslov Prekrškovne sankcije na področju revidiranja. Zajema pojme prekršek, sankcija ter revidiranje. Vsak pojem je opisan posebej. Prvi cilj diplomskega seminarja je bil spoznati vrste in višino sankcij na področju revidiranja. Podatki so bili zbrani iz Zakona o revidiranju. Drugi zadani cilj pa je bil spoznati vrste prekrškov na področju revidiranja. Cilj je bil dosežen s pomočjo podatkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Tretji cilj je bil raziskati nadzor, kdo ga izvaja, postopke in njegov potek ter kako se nadzira nadzor. Dosežen je bil z raziskavo Agencije in strokovne zbirke dr. Koletnika. Zastavljene so bile tri hipoteze. Prva hipoteza pravi, da se je s sprejetjem ZRev-2A povečalo število kršitev, ki so opredeljene kot prekrški. Druga hipoteza trdi, da se več prekrškov nanaša na revidiranje subjektov javnega interesa kot pri drugih zavezancih. Tretja hipoteza je, da agencija vsako leto izda manj upravnih aktov nadziranim osebam. Za potrditev hipotez je bilo potrebno primerjati letna poročila Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Predstavljeni podatki v diplomskem seminarju, s katerimi so bili doseženi cilji in dokazane hipoteze, so zbrani iz Zakona o revidiranju, Zakona o prekrških, letnih poročil Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, prav tako iz Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Kazenskega zakonika in drugih virov ter literature.
Ključne besede: Revidiranje, prekršek, sankcija, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Objavljeno: 22.03.2021; Ogledov: 57; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (510,28 KB)

3.
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo – primerjava med slovenijo in srbijo
Anja Vrbanjšak, 2020, diplomsko delo

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je torej družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Je ena najpogostejših oblik gospodarske družbe. Družbenik v Družbi z omejeno odgovornostjo ne odgovarja za obveznosti družbe. Družba sama odgovarja z vsem svojim premoženjem. Družba z omejeno odgovornostjo je ena najpogostejših družb v Sloveniji in v Srbiji, kljub temu pa se sami zakonodaji družbe nekoliko razlikujeta ena med drugo. V diplomskem delu sem najprej opisala samo ustanovitev družbe v Sloveniji in nato v Srbiji. Na koncu sem obe državi med seboj primerjala. Prav tako sem opisala obdavčitev družbe v Sloveniji in obdavčitev družbe v Srbiji in na koncu obe primerjala.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, Slovenija, Srbija, ustanovitev, obdavčitev
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (406,08 KB)

4.
Ustanovitev in obdavčitev samostojnega podjetnika: primerjava med slovenijo in severno makedonijo
Aleksandra Kovacheva, 2020, diplomsko delo

Opis: Samostojni podjetnik je oblika podjetja, ki je velikokrat najprimernejša za začetek podjetniške kariere, predvsem zato, ker ni začetnega kapitala. Samostojni podjetnik je ena od pravnoorganizacijskih oblik, v katerih se lahko opravlja pridobitna dejavnost. Ta oblika podjetnika je najprimernejša za mlade ljudi, ki želijo samostojno začeti svojo karierno pot in postati del podjetniškega sveta. Ta diplomski projekt je na nek način pripravljen kot priročnik in je lahko zelo uporaben za pridobivanje osnovnih podatkov in informacij na poti pridobivanja statusa. Vsi ti podatki bodo primerjani med dvema državama: Slovenijo in Severno Makedonijo. Predvsem bodo primerjani podatki o načinu ustanovitve, o pravicah, obveznostnih in obdavčitvi s.p.
Ključne besede: samostojni podjetnik, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka iz dejavnosti, Severna Makedonija
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 146; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (911,22 KB)

5.
Zavarovanje denarnih terjatev z zastavitvijo delnic kot primer finančnih zavarovanj terjatev
Luka Ščančar, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetja se pogosto srečujejo s slabo plačilno disciplino nasprotnih pogodbenih strank. Prihodki od prodaje pa predstavljajo ključen vir za nemoteno izvajanje poslovnega procesa. Ker velik delež prodaje predstavlja prodaja na odloženo plačilo, je zagotavljanje rednega izpolnjevanja obveznosti plačil s strani dolžnikov in na ta način zagotovljene likvidnosti za podjetje ključnega pomena. V poslovni praksi so prisotne številne oblike finančnih zavarovanj in instrumenti zavarovanj terjatev, ki zavarujejo upnika pred tveganjem neizpolnitve dolžnikove obveznosti. Med stvarnimi zavarovanji sta po uporabi v poslovni praksi najpogostejša zastava nepremičnine in zastava vrednostnih papirjev. Uporaba slednje še posebej skokovito narašča v najrazvitejših svetovnih tržnih gospodarstvih kot tudi v Sloveniji. V primerjavi z ostalimi oblikami zavarovanj terjatev je zastava vrednostnih papirjev, natančneje delnic kot oblike finančnega zavarovanja terjatev, v številnih pogledih optimalnejši način zavarovanja, ki zastavnemu upniku prinaša mnoge prednosti pred ostalimi načini zavarovanj. Uporabe finančnih zavarovanj terjatev se poslužujejo predvsem večja podjetja, katerih znaten del poslovanja predstavlja poslovanje s tujino in neznanimi kupci. Ob uporabi finančnih zavarovanj pri takšnem načinu poslovanja so ta podjetja izpostavljena tudi številnim novim poslovnim in pravnim tveganjem, katerih obvladovanje pa se razvija v skladu z razvojem finančnih zavarovanj. S sklenjenim finančnim zavarovanjem podjetje pridobi zagotovilo za plačilo in si tako zagotovi možnost večjega obseg poslovanja in višjo stopnjo likvidnosti.
Ključne besede: Terjatve, finančna zavarovanja, zavarovanja terjatev, vrednostni papirji, zastavitev delnic.
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 140; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (651,91 KB)

6.
Preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo – pravni, davčni in računovodski vidiki
Stela Šalamon, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej spoznali značilnosti poslovanja samostojnega podjetnika in poslovanja družbe z omejeno odgovornostjo. Pred začetkom poslovne poti je pomembno poznavanje lastnosti poslovanja obeh oblik ter poznavanje njunih prednosti in slabosti. Z diplomskim delom se seznanimo s postopkom statusnega preoblikovanja, davčnim in računovodskim vidikom. Na začetku poslovne poti se ljudje večinoma odločijo za ustanovitev s. p.-ja, ker ni začetnih stroškov ustanovitve kot npr. pri d. o. o., kjer je potrebno vplačati minimalni osnovni kapital v višini 7.500 EUR. Samostojni podjetnik skozi leta poslovanja in rasti velikokrat preraste statusno obliko s. p.-ja, saj zaposluje vedno več ljudi, ima vedno večji obseg posla, s tem pa posledično tudi vedno večjo odgovornost. Pri poslovanju podjetnika se pogosto pojavi potreba po preoblikovanju v drugo pravnoorganizacijsko obliko. Največkrat se podjetnik preoblikuje v d. o. o. Država omogoča preoblikovanje iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, vendar je potrebno postopek voditi v skladu z zakonom.
Ključne besede: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, obdavčitev, preoblikovanje
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 168; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (490,82 KB)

7.
Preprečevanje zlorab pri odpustu obveznosti v osebnem stečaju potrošnikov: primerjava med slovenijo, nemčijo in hrvaško
Žan Šalamon, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali osebni stečaj potrošnika, natančneje institut odpusta obveznosti. Neprestano spreminjanje družbenih, gospodarskih in političnih razmer, višanje življenjskih stroškov, nepredvidljivost, zadolževanje ter drugi dejavniki in razlogi lahko privedejo do nezmožnosti odplačila vseh svojih obveznosti pri potrošniku. Postane lahko insolventen. Na takšen način se lahko začne postopek osebnega stečaja potrošnika ter postopek odpusta obveznosti. V družbi se pojavlja prepričanje, da se z odpustom obveznosti lahko doseže zloraba, in sicer je upnik lahko oškodovan. Opredelili smo osebni stečaj v Sloveniji, raziskali pravno podlago za osebni stečaj potrošnika, pogoje za nastanek insolventnosti. Preučili in analizirali smo statistične podatke za osebne stečaje v Sloveniji, in sicer kakšni so razlogi za te podatke, od kdaj so ti podatki relevantni ter kako so se spreminjali skozi določeno obdobje. Opredelili smo načela stečajnega postopka, predstavili insolventnost ter prijavo in preizkus terjatev ter stečajno maso. Predstavili smo dostop do objav dokumentov in podatkov o stečajnih postopkih preko spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Raziskovali smo postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem ter izvedli primerjavo ureditve odpusta obveznosti med Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. Predstavili smo postopke odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Primerjali smo strogost pogojev in ovir za dosego odpusta obveznosti potrošnika. Preučili in primerjali smo pravna varovala v postopku odpusta obveznosti za preprečitev možnosti zlorab odpusta obveznosti. Ugotovili smo, da so pravne ureditve osebnega stečaja in odpusta obveznosti med primerjanimi državami podobne. Zasnovane so s podobnimi nameni. Večkrat se spreminjajo na podlagi ugotovitev v praksi, predlogov stroke, spreminjanja gospodarstva in razvoja in medsebojnih primerjav med državnimi ureditvami. Ugotovili smo, da imajo posamezne ureditve v državah določena določila dosego odpusta obveznosti zastavljena strožje, kot druge, določena manj strogo kot druge. Prav tako smo ugotovili, da je vir odpusta obveznosti lahko vir najrazličnejših zlorab, saj kljub raznim pravnim varovalom, natančnim in strogim ureditvam, obstaja možnost, da dolžnik namerno izkoristi institut odpusta obveznosti, da bi pridobil razne koristi.
Ključne besede: odpust obveznosti, insolventnost, osebni stečaj, upnik, dolžnik, primerjava
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 118; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

8.
Varstvo poslovne skrivnosti v podjetju s poudarkom na računovodskih informacijah
Larisa Trinkaus, 2019, diplomsko delo

Opis: Poslovne skrivnosti imajo velik pomen za podjetje, saj vsebujejo znanje zaposlenih, razvoj ipd., ki bi konkurenci omogočile večji napredek brez vloženih stroškov. Ob primeri izdaje le teh, je vključeno notranjo okolje podjetja in zunanjo, med temi spada tudi zaupanje odjemalcev in trga. V tem diplomskem projektu bomo spoznali kaj so poslovne skrivnosti, njihovo opredelitev po določenih zakonih, lastnosti dobrih poslovnih informacij, stroške oz. izgube ob izdaji ipd. Hkrati bomo v diplomskem delu tudi spoznali računovodske informacije in osebe, ki imajo z njimi največ stika- računovodje. Cilj tega projekta je da spoznamo pomen poslovnih informacij za podjetja in s pomočjo ankete, spoznamo tudi njihovo zavedanje o tem.
Ključne besede: Poslovna skrivnost, računovodski izkazi, zakon o poslovni skrivnosti, poslovne informacije, računovodstvo.
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 159; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

9.
Odpoved delovnega razmerja v primeru stečaja in pravice delavcev
Eva Moravec, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu predstavimo pomen pojmov stečaj podjetja in stečajni postopek ter organe v stečajnem postopku. Stečajni postopek ali stečaj je oblika prenehanja dolžnika, ki je prezadolžen ali plačilno nesposoben, dolžnikovo premoženje pa ne zadošča za kritje vseh njegovih obveznosti. Namen stečaja je, da so vsi upniki obravnavani enako in da dobijo poplačan enak delež svojih prijavljenih in priznanih terjatev. Po končanem stečaju podjetje preneha s poslovanjem, saj se izbriše iz sodnega registra. Da se stečajni postopek uspešno izvede, so potrebni organi stečajnega postopka. Ti organi so stečajni senat, stečajni upravitelj in upniški odbor. Predstavimo tudi pravice delavcev in vlogo jamstvenega sklada. Delovanje slednjega je namenjeno delavcem, ki so dobili odpoved delovnega razmerja zaradi insolventnosti njihovega delodajalca.
Ključne besede: stečaj, stečajni postopek, organi v stečajnem postopku, insolventnost, jamstveni sklad
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 408; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
Kartelni sporazumi — analiza novejših primerov iz evropske in slovenske prakse
Miša Lešek, 2019, diplomsko delo

Opis: Dandanes je svobodni trg glavni dejavnik razvoja družb in doseganja ekonomske učinkovitosti. Kartelni sporazumi posegajo v delovanje prostega trga, saj negativno vplivajo na potrošnike in konkurenco ter zavirajo družbeno rast. Karteli so v skladu s konkurenčnim pravom strogo prepovedani, oblasti pa se že mnogo let trudijo razbiti nedovoljene zdužbe. V diplomskem projektu se dotaknemo omejevalnih sporazumov, jih umestimo v konkurenčno pravo Evropske unije in Republike Slovenije ter jih podrobneje razčlenimo. V sklopu sporazumov obravnavamo vertikalne in horizontalne dogovore med konkurenti, k slednjim uvrščamo tudi kartele. Preučujemo jih tako na območju Evropske unije, kot tudi v Sloveniji. Pojavljajo se v obeh okoljih, preganjajo pa jih pristojni organi za varstvo konkurence. Poleg konkurenčnopravnega vidika, kartele opredelimo še iz ekonomskega stališča. Analiziramo praktične primere kartelov v Evropski uniji in Sloveniji ter višine dodeljenih glob, po obravnavnih primerih kartelizacije pa podamo še komentar o kartelnih praksah. Začetno zastavljeni hipotezi tekom diplomskega projekta potrdimo. Prva se navezuje na usklajenost zakonodaj s konkurenčnopravnega vidika, druga pa na višine dodeljenih glob s strani varuhov konkurence.
Ključne besede: kartel, kartelni sporazumi, omejevanje konkurence
Objavljeno: 06.12.2019; Ogledov: 435; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (567,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici