1. POLOŽAJ IMETNIKA S HIPOTEKO ZAVAROVANE TERJATVE V PRIMERU STEČAJA DOLŽNIKATamara Koprivnik, 2013, undergraduate thesis Abstract: Skozi diplomski seminar smo poskušali iz teoretičnega vidika pojasniti pojem hipoteke, stečajni postopek in kako se poplača hipotekarni upnik v primeru stečaja dolžnika. Za hipotekarnega upnika je ključnega pomena, v kolikšnem znesku in na kakšen način bo dobil povrnjene svoje terjatve. V primeru, kadar je terjatev zavarovana s hipoteko upnik z začetkom stečajnega postopka pridobi ločitveno pravico. Ločitvena pravica hipotekarnemu upniku omogoča, da se poplača mimo ostalih upnikov, torej iz posebne stečajne mase. V praksi se velikokrat zgodi, da sta zastavitelj (realni dolžnik) in dolžnik zavarovane terjatve (osebni dolžnik) različni osebi. Do tega pride, če zastavitelj zastavi svojo nepremičnino za tuj dolg. Takrat se pojavi vprašanje, od koga lahko hipotekarni upnik zahteva poplačilo.
Na koncu diplomskega seminarja pa smo opisali konkreten primer, kako poteka zavarovanje kredita s hipoteko pri banki. V današnjem času je zavarovanje kredita ena izmed najpomembnejših nalog bank pri odobritvi kredita. Banka se s tem zavaruje, da bo dobila vrnjen denar. Kredit je mogoče zavarovati na več načinov, vendar se pri kreditih večjih vrednostih običajno ta zavaruje z zastavo nepremičnine.
Keywords: hipoteka, stečajni postopek, zavarovana terjatev, hipotekarni upnik, nepremičnina.
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 1; Downloads: 2
 Full text (389,35 KB) |
2. PRIMERJAVA MED OBDAVČITVIJO DRUŽBENIKA V KOMANDITNI DRUŽBI IN OBDAVČITVIJO DRUŽBENIKA V DRUŽBI Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEMAnja Hujs, 2015, undergraduate thesis Abstract: Obdavčitvam se ne moremo izogniti, zato se danes z njimi srečujemo skoraj že na vsakem koraku. Gospodarske družbe niso izjema, kar pomeni, da ima vsak družbenik v družbi tudi davčne obveznosti. V našem primeru smo osredotočeni zgolj na obdavčitev družbenikov v komanditni družbi in družbi z omejeno odgovornostjo, in to predvsem na nastanek davčne obveznosti pri razdelitvi oziroma izplačilu (bilančnega) dobička, ki sta ga družbi ustvarili.
Delitev dobička v obeh družbah in primerjanih državah (Sloveniji in Hrvaški) predstavlja osnovno izhodišče za obdavčevanje družbenikov ter je za posamezno primerjano družbo zakonsko določena, prav tako tudi stopnje obdavčitve, ki se upoštevajo ob določeni davčni osnovi.
V Sloveniji je bila sporna obdavčitev dobička družbenikov osebnih družb, ker je bil obdavčen že sam pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika, še preden je prišlo do dejanskega izplačila. Problematiko je z ukinitvijo spornih določb rešilo Ustavno sodišče Republike Slovenije.
Tudi na Hrvaškem zasledimo problematiko glede obdavčitve dobička. V nekaterih obdobjih je bila zakonsko določena, v nekaterih pa obdavčitve dobička, kar se tiče izplačila dividend oziroma udeležbe v dobičku, ni bilo. Ponovno uvajanje zakona o obdavčitvi dividend/udeležbe pri dobičku je pomenilo, da bi se obdavčevale dividende/udeležba pri dobičku za nazaj tudi za leta, ko za obdavčitev ni bilo zakonske podlage, kar je privedlo do neenakosti pri obdavčevanju družbenikov. Ustavno sodišče Republike Hrvaške je na pobudo Hrvatske udruge poslodavaca nejasnosti rešilo z ukinitvijo zakonskih določb, ki so povzročale neenakost obdavčitve, in s tem odpravilo obdavčitev za nazaj.
Problem, ki smo ga izpostavili v primerjanih državah, ni bil enak, čeprav se je nanašal na isto področje izplačila dobička (dividend).V Sloveniji je bila sporna obdavčitev pripisa dobička, na Hrvaškem pa uvedba ponovne obdavčitve, ki je nalagala obdavčevanje izplačila dobička za nazaj, torej za obdobja, ko za to ni bilo zakonske podlage.
Iz tega izhaja, da je bil problem v obeh državah rešen ustrezno glede na okoliščine in je s tem doprinesel k pravičnejši obdavčitvi dobička družbenikov.
Keywords: družba z omejeno odgovornostjo, komanditna družba, družbeniki, obdavčitev, dividende, skupščina, delitev dobička
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (972,04 KB) |
3. DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blagaAnja Križ, 2024, master's thesis Abstract: DDV je krajšava za davek na dodano vrednost, ki je ena od oblik prometnega davka v republiki Sloveniji. Uveden je bil 01.07.1999. Od 01.01.2007 pa velja nov zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Ta se je že večkrat noveliral, najpogosteje je razlog za te prenovitve Direktiva Sveta 2006/112/ES, ki določa člene katere mora Slovenija kot članica Evropske Unije vnesti v svojo zakonodajo.
Naloga se je osredotočila na temeljito raziskovanje davka na dodano vrednost (DDV) v kontekstu dobav, pridobitev in uvoza blaga. Skozi nalogo smo se poglobili v osnovne pojme, obdavčljive dogodke, kraj dobave, brezplačne dobave, prenose blaga znotraj skupnosti, davčne oprostitve in verižne dobave. Cilj naloge je tako bil pridobiti temeljito razumevanje osnovnih konceptov DDV v povezavi z obravnavanimi področji. V nalogi smo spoznali tudi nekaj primerov sodne prakse za lažje in poglobljeno razumevanje zakonodaje na področju DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga. Za dodatno razlago obdelanih predpisov smo si pomagali tudi z izmišljenimi primeri, ki so ponazoril to kar veleva zakonodaja.
Na koncu naloge smo zaključili, da smo skozi nalogo lahko potrdili obe zastavljeni hipotezi, ki sta se navezovali na razumljivost in možnost uporabe strokovne literature za razlago ZDDV-1 ter znanje računovodij. Znanje računovodij smo ugotovili skozi anketo, ki smo jo pripravili in poslali na več računovodskih servisov in podjetij z oddelkom za računovodenje. Kot že rečeno smo skozi anketo ugotovili, da računovodje dovolj dobro poznajo področje DDV pri dobavah, pridobitvah in uvozu blaga, vendar, da je vseeno še prostor za izboljšanje njihovega znanja. Skozi anketo smo tudi ugotovili, da starost posameznika in njegove delovne izkušnje še ne pomeni, da je zaradi tega (veliko) boljši od mlajšega posameznika ali posameznika z manj delovnimi izkušnjami.
Keywords: Blago, davek na dodano vrednost, dobava, pridobitev, uvoz, ZDDV-1, Direktiva Sveta 2006/112EC
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,24 MB) |
4. Gospodarski kriminal in računovodjeMartina Kotnik, 2024, master's thesis Abstract: Stopnja gospodarskega kriminala je vsako leto višja, saj se razvijajo nove tehnologije in pojavljajo številne globalne in regionalne geopolitične krize. Storilci gospodarskih kaznivih dejanj kažejo nova znanja, postajajo spretnejši v izkoriščanju priložnosti, prizadevajo več žrtev, kot kadarkoli prej ter znajo vzpostaviti večjo ''navidezno distanco'' med njimi in kriminalnimi dejanji. Računovodski poklic velja za enega najbolj zaupanja vrednih poklicev in ima ključno vlogo pri preprečevanju gospodarskih kaznivih dejanj. Kljub temu pa smo priča številnim gospodarskim prevaram, ki so jih zagrešili ravno računovodje.
V raziskavi smo preverjali kakšno vlogo imajo računovodje pri preprečevanju in odkrivanju gospodarskih kaznivih dejanj, ter ali se na znake, ki nakazujejo na možno gospodarsko kaznivo dejanje, vedno odzovejo in ga poskušajo preprečiti oz. ga prijavijo. Zanimajo nas tudi razlogi, ki vodijo računovodje v zagrešitev takšnih kaznivih dejanj, ter kako pogosto se računovodje v praksi srečujejo z različnimi oblikami le teh.
Uvodnemu delu sledi pregled literature s področja gospodarskega kriminala in teorije računovodstva, napravili pa tudi primerjalno analizo pravne ureditve gospodarskega kriminala v Sloveniji, Nemčiji in Veliki Britaniji, preverili pa smo tudi trenutno ureditev in smernice na področju pravne ureditve gospodarskega kriminala v Evropski Uniji.
V empiričnem delu smo z anketo respondente povprašali kako pogosto se pri svojem delu srečujejo z gospodarskim kriminalom in o razlogih in motivih za storitev gospodarskega kriminalnega dejanja. Z analizo rezultatov raziskave smo preverili hipoteze.
Keywords: Gospodarska kazniva dejanja, računovodje, pravna ureditev, forenzično računovodstvo, prevara
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 17
Full text (3,21 MB) |
5. Obdavčitev prevoznih sredstev v Sloveniji in nekaterih državah Evropske unijeNina Fekonja, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali področje davčne zakonodaje prevoznih sredstev v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije. Preučili smo obdavčitev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in Danskem, ki pa se ne glede na to, da so vse države članice Evropske unije, še vedno precej razlikuje.
Evropska unija si prizadeva za poenotenje trga držav članic in s sprejemanjem direktiv vpliva na usklajevanje pravil in predpisov držav članic. Davek na dodano vrednost poznajo vse države članice in je od vseh zakonov tudi najbolj poenoten. Kljub temu pa se stopnje davka na dodano vrednost med državami še vedno precej razlikujejo in znašajo vse od 17 % pa do 27 %. Vse pridobitve novih in v nekaterih primerih tudi rabljenih prevoznih sredstev so predmet davka na dodano vrednost. V Sloveniji so poleg davka na dodano vrednost prevozna sredstva obdavčena tudi z davkom na motorna vozila. Oba sta v zadnjih letih doživela pomembne spremembe. Zakonu o davku na dodano vrednost je bil v letu 2022 dodan 66.b člen, ki daje pravico do odbitka DDV za nakup električnih avtomobilov za poslovno rabo. V letu 2021 pa je začel veljati nov Zakon o davku na motorna vozila, ki temelji na emisijah CO2 in za merilo več ne upošteva vrednosti vozila, kar je zelo velika sprememba na področju obdavčitve vozil v Sloveniji. Odpravil pa je tudi luksuzni DMV, zaradi katerega so kupci dražjih vozil le-te raje kupili in registrirali v tujini kot v Sloveniji. Zakon o davku na motorna vozila pa plovil in zrakoplovov ne vključuje.
V Avstriji so vozila ob prvi registraciji obdavčena z davkom na normirano porabo goriva, v Nemčiji z davkom na motorna vozila, na Hrvaškem s posebnim davkom na motorna vozila in na Danskem z davkom na registracijo vozil. Vsi so enkratni davki, razen nemškega davka na motorna vozila. Nemčija ne pozna enkratnega davka, ki bi bil popolnoma enakovreden slovenskemu, vendar je primerljiv zaradi načina izračuna, ki kot slovenski temelji na emisijah CO2 in se plača ob registraciji vozila, kadar še le-ta ni vključen v prodajno ceno vozila. V Avstriji pa so vozila obdavčena tudi s periodičnim davkom na motorna vozila in davkom na zavarovanje motorja, na Danskem pa poznajo kar tri periodične davke, od katerih se eden plača glede na datum prve registracije vozila, saj se davki med seboj izključujejo. Na Hrvaškem pa poleg posebnega davka na motorna vozila poznajo še davek na cestna motorna vozila.
Posebna zakonska ureditev vodnih plovil je od obravnavanih držav sprejeta v Sloveniji in na Hrvaškem ter je v sklopu magistrskega dela tudi predstavljena, kdaj nastane obveznost za plačilo in kakšna so merila. Za namene primerjalne analize pa smo se osredotočili na cestna vozila, saj je davčna zakonodaja teh vozil bolje urejena, jasno definirana in določena.
Prvoten namen uvedbe davka na motorna vozila se počasi spreminja oziroma preusmerja od zbiranja sredstev za državni proračun in regulacije avtomobilskega trga k čedalje bolj okoljskim ciljem, kot so zmanjšanje emisij CO2, izboljšanje varnosti in starosti voznega parka ter spodbujanje nakupa ekoloških vozil.
V izvedeni analizi, kjer smo primerjali obdavčitev pridobitve novega osebnega vozila v Sloveniji in izbranih državah, je država z daleč najvišjo obdavčitvijo Danska. Slovenija se je uvrstila na prvo mesto kot država z najnižjim zneskom.
Keywords: prevozna sredstva, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, električni avtomobil.
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (3,70 MB) |
6. Izboljšanje kakovosti nefinančnega poročanja z direktivo 2022/2464/euVita Kuhar, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem preučila pomen trajnostnega razvoja podjetij in pomen nefinančnega poročanja. V današnjih časih glavni cilj podjetja ni zgolj ustvarjanje dobička, ampak tudi njegov trajnostni razvoj. V svojem delu sem analizirala vidike trajnostnega poslovanja, njegov razvoj v slovenskih podjetjih in smernice, ki opredeljujejo nefinančno poslovanje. Osredotočila sem se tudi na letno poročilo, podatke, ki jih mora podjetje predložiti ter sestavo in objavo poročila. Predstavila sem tudi direktivo 2014/95/EU in novosti, ki jih je vpeljala na področju nefinančnega poročanja. Evropska komisija je direktivo uvedla s prepričanjem, da morajo podjetja povečati preglednost okoljskih in socialnih informacij. V letu 2021 je Evropska komisija sprejela novo direktivo, direktivo 2022/2464/EU, ta direktiva bo od malih , srednjih ter velikih podjetij zahtevala redno objavljanje podatkov o njihovem trajnostnem poslovanju. V delu sem podrobno predstavila obe direktivi in preučila izboljšave, ki jih je implementirala nova direktiva.
Keywords: Nefinančno poročilo, Direktiva, trajnostno poročanje, letno poročilo, družbena odgovornost, standardi
Published in DKUM: 09.11.2023; Views: 437; Downloads: 91
Full text (1,58 MB) |
7. Kmetijstvo z ekonomskega vidika in kmetija kot pravno-organizacijska oblikaTinkara Iza Krabonja, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo temo kmetijstva v Sloveniji, in sicer iz ekonomskega vidika, in kmetijsko gospodarstvo kot pravno-organizacijsko obliko. Problem slovenskega kmetijstva je njegova nekonkurenčnost in posledično propadanje ter zapuščanje kmetij in nezanimanje za kmetijstvo med mladimi. Prav tako pa neobravnavanje kmetijskih gospodarstev kot neke vrste podjetja. V pisnem delu smo predstavili, kaj vse je potrebno za delovanje kmetijskega gospodarstva, za knjigovodenje, razpored dela, spekter davkov, poročanje, probleme in omejitve, subvencije idr. Dobljeni rezultati pisnega dela razkrivajo, da kmetje ne poznajo lastnih cen svojih pridelkov, da sta statusa samostojnega podjetnika in kmeta dokaj podobna in tudi oba zelo omejena z vidika delovanja in možnosti investicij ter širitve poslovanja in da je neglede na izbrani način knjigovodenja, enostaven ali dvostaven, od kmetijskih gospodarstev zahtevano enako poročanje. Sklepi pisnega dela so, da je kmetije potrebno obravnavati kot podjetja, potrebno je tudi dodatno poznavanje računovodskega vidika kmetovanja, delovanja kmetijskega gospodarstva za boljše razumevanje uspešnosti poslovanja in ekonomičnosti.
Keywords: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost, kmetijsko gospodarstvo, knjigovodenje, lastna cena, poročanje
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 406; Downloads: 36
Full text (1,59 MB) |
8. Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino - primerjava med Švico, Avstrijo in FrancijoAnja Vrbanjšak, 2023, master's thesis Abstract: Da bi se izognili socialnemu dampingu in predvsem, da bi zagotovili, da so pravice in delovni pogoji napotenega delavca zaščiteni, je pravo Evropske skupnosti vzpostavilo obvezna pravila glede pogojev zaposlitve, ki se uporabljajo za delavce, napotene v tujo državo. Direktiva 96/71/ES in Direktiva 2014/67/EU zagotavljata napotenim delavcem minimalne pravice s področja napotitve. Delavcem je treba zagotoviti delovne razmere, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi.
V magistrskem delu, z naslovom Pravni in davčni vidik napotenih delavcev na delo v tujino − primerjava med Švico, Avstrijo in Francijo, želimo predstaviti, kakšna zakonodaja velja v kateri izmed držav. Predstavljena je tudi vsebina zakona, ki določa, kateri so postopki in pogoji napotenih delavcev. Delodajalci so obvezani, da upoštevajo različne zakonske zahteve. Organizacije in vladni organi vedno bolj povečujejo naložbe v digitalizacijo, kar pomeni, da je neskladnosti z davki mogoče izslediti zelo hitro. Skupni evropski trg, ki temelji na prostem pretoku blaga, oseb, storitev in kapitala, je rezultat mobilnosti in napotitve delavcev.
Napotitve delavcev se iz leta v leto povečujejo, ampak ob tem dejstvu je treba izpostaviti, da se povečuje tudi število zlorab in kršitev. Vsaka država želi na najboljši način preprečiti različne zlorabe, zato le te uporabljajo različna administrativna orodja, ki pomagajo pri boljšem nadzoru na lastnem trgu. Predstavljena je tudi davčna obravnava napotenih delavcev. Med delodajalcem, ki napotuje v tujino in delavcem mora vladati neposreden odnos, kar pomeni, da delavec mora ostati pri njem v delovnem razmerju. Delodajalci se prav tako velikokrat srečujejo z vprašanjem glede dvojnega obdavčevanja in kako upoštevati davek, ki je plačan v tujini.
Keywords: Direktiva 96/71/ES, Direktiva 2014/67/EU, napoteni delavci, dnevnica, Švica, Avstrija, Francija, lex loci laboris.
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 301; Downloads: 55
Full text (2,18 MB) |
9. Dileme sodobnega oglaševanja : izbrane teme2023, textbook Abstract: Osrednja tema monografije so različni vidiki oglaševanja blaga in storitev. Poleg pravil o javni rabi slovenskega jezika v oglaševanju monografija vsebuje celoviti pregled pravil o oglaševanju v obstoječi slovenski zakonodaji. Poleg splošnih so vključene tudi bolj specifične teme, kot so primerjalno oglaševanje, varstvo otrok v oglaševanju, vplivnostni marketing in uporaba pravil konkurenčnega prava v zvezi s položajem in odgovornostjo vratarjev oziroma digitalnih platform v oglaševanju. Obravnavane so nekatere nove oblike oglaševanja, kot je ciljano politično oglaševanje, ki zajema prikazovanje prilagojenih oglasov o političnih kandidatih in pravno regulacijo tega na ravni EU, ter varstvo osebnih podatkov v oglaševanju. Ostali prispevki se nanašajo na različna področja in vključujejo oglaševanje in trženje z vonjavami s prikazom in analizo pomembnejših sodnih primerov, položaj platformnih delavcev v dejavnosti oglaševanja in njihov dostop do kolektivnega dogovarjanja ter problematiko v zvezi s prihodki od oglaševanja v povezavi s pravico do zasebnosti uporabnikov.
Keywords: oglaševanje, potrošnik, podjetje, konkurenca, osebni podatki, vplivnostni marketing, ciljano politično oglaševanje, platformno delo, pravna regulacija vonjev, samoregulativa, spletna platforma
Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 417; Downloads: 103
Full text (6,97 MB)
This document has many files! More... |
10. Izzivi digitalne preobrazbe2022, proceedings Abstract: Slovenija, Evropska unija in domala ves svet s hitrimi koraki stopajo po poti digitalne transformacije v digitalno prihodnost, kar sproža številne razprave na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. Strokovna monografija Izzivi digitalne preobrazbe obravnava problematiko, s katero se soočajo slovenska podjetja pri uvajanju in uporabi digitalizacije v svojem poslovnem ali proizvodnem procesu. Avtorji posameznih poglavij so študenti Univerze v Mariboru, ki so v izbranih slovenskih podjetjih in negospodarski organizaciji raziskovali, s kakšnimi izzivi se le-ta soočajo v procesu digitalne preobrazbe. Njihove rešitve bodo v pomoč drugim podjetjem, raziskovalcem, študentom in vsem, ki se srečujejo s podobnimi problemi. Poglavja so v večji meri zasnovana na študiji primera in interdisciplinarno, saj študenti prihajajo s šestih različnih fakultet, kar daje monografiji dodatno vrednost.
Keywords: digitalizacija, digitalna preobrazba, podjetje, osebni podatek, pravica posameznika
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 1008; Downloads: 167
Full text (18,02 MB)
This document has many files! More... |
