1. Hagiografske pripovedi v katoliškem almanahu DrobtiniceKarin Požin, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Namen prispevka je predstaviti hagiografske pripovedi, objavljene v Drobtinicah (1846−1869; 1887–1900), katoliškem almanahu, ki je vzniknil iz prizadevanj Antona Martina Slomška za kulturni, duhovni in slovstveni razvoj slovenskega ljudstva. Kljub časovnemu razponu in pogosti menjavi urednikov so objave hagiografskih pripovedi prisotne v večini letnikov. Najpogosteje so jih objavili kot del predgovorov ali v življenjepisnem razdelku, z njimi pa so beročim približevali razmerje človek–svetnik–Bog, širili njihova kulturna obzorja in jih nagovarjali k prenosu svetniških zgledov v vsakdanje življenje. Medsebojna primerjava izbranih hagiografskih proznih sestavkov razkriva, da se ti v vsebinskih podrobnostih sicer razlikujejo, vendar prav vsi vsebujejo elemente, ki izvirajo iz pripadnosti univerzalnim hagiografskim vrednotam.
Keywords: slovenska nabožna književnost, hagiografija, življenjepisi svetnikov, svetniške in svetopisemske osebe, almanahi, hagiografske zgodbe
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 110; Downloads: 7
 Full text (473,85 KB)
This document has many files! More... |
2. Hagiografija kot makrožanrKarin Požin, 2023, original scientific article Abstract: Prispevek v okviru družbeno-semiotičnega pristopa sydneyjske šole (Martin in Rose 2008) obravnava vprašanje žanrskih značilnosti izbranih krajših opisnih pripovednih hagiografskih besedil, objavljenih v treh osrednjih slovenskih hagiografskih zbirkah 19. stoletja – Shivlenju Svetnikov in Prestavnih Godov (1828–1829) Franca Veritija, Djanju Svetnikov Božjih in razlaganju prestavnih praznikov ali svetkov (1853–1854) Antona Martina Slomška in Življenju svetnikov in svetnic Božjih (1866–1874) Jožefa Rogača in Matije Torkarja. Večstopenjska analiza razkriva makrostrukturno besedilno organiziranost, prepoznava obveznih in neobveznih strukturnih enot, opredelitev kontekstualnih spremenljivk in sistema vrednotenja, pa pritrjuje družbenemu namenu preučevanih hagiografij, ki s popisom življenja svetega posameznika osmišljajo pomen stvarnega in posredujejo krščanska načela, s ciljem ohranjanja in oblikovanja odnosov na širši in ožji družbeni ravni.
Keywords: žanrska teorija, sydneyska šola, slovenska hagiografija, 19. st.
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 118; Downloads: 12
Full text (1,16 MB)
This document has many files! More... |
3. Slovenske pridige knezoškofa Mihaela NapotnikaKarin Požin, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Slovenske pridige knezoškofa Mihaela Napotnika je predstavljeno življenje in delo lavantinskega škofa, pridigarja in nabožnega pisatelja Mihaela Napotnika (1850–1922). Namen magistrskega dela je bil raziskati njegovo slovstveno in pridigarsko dejavnost s posebnim ozirom na njegove slovenske pridige. Osrednji del predstavlja analizo štirih izbranih pridig iz zbirke Spomnite se besed, ki sem vam jih govoril (1902), ki se navezujejo na svetnike in cerkvene osebnosti. Poleg analize zunanje in notranje zgradbe, motivno-tematskih in jezikovno-slogovnih značilnosti, je bilo naše raziskovanje usmerjeno v preučevanje rabe pripovednih prvin in medbesedilnih sredstev. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo analiziranih prvin z Napotnikovim hagiografskim besedilom Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov (1892). Ugotovili smo, da sta obe obravnavani zvrsti pripovedno in medbesedilno pestri. Med medbesedilnimi sredstvi prevladujejo svetopisemski citati in njihovi povzetki ter pripovedno razviti zgledi, ki jih je pridigar tvoril s pomočjo svetopisemskih, biografskih in zgodovinskih pripovedi. Pogosto se je posluževal tudi aluzij in alegoričnih razlag, s katerimi je bralcu na slikovit način približal moralna in pomenska sporočila svojih nabožnih besedil.
Keywords: literarna zgodovina, slovenska nabožna književnost, pridiga, hagiografija, pripovedne prvine, medbesedilna sredstva, Mihael Napotnik.
Published in DKUM: 09.10.2018; Views: 1525; Downloads: 237
Full text (1,13 MB) |
4. Poznobaročni kipar Ferdinand GalloKarin Požin, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava ustvarjalni opus poznobaročnega kiparja Ferdinanda Galla (ok. 1709–1788), ki je velik del svojega življenja preživel v Celju. Njegova dela so pustila pečat v številnih cerkvah Posavinja, Šaleške doline in širše. Kot večina pomembnih kiparjev svojega časa, ni deloval sam, temveč je vodil kiparsko-rezbarsko delavnico, s katero je pri izdelavi sakralne opreme sodeloval z drugimi umetnoobrtnimi mojstri in umetniki. Naloga je osnovana kot pregledno delo, ki je rezultat terenskega dela, podkrepljenega z znanimi arhivskimi viri in ključno literaturo. Najprej ugotavlja stanje raziskav in ponuja sistematičen pregled kiparjevega življenja med letoma 1744 in 1788, s posebnim poudarkom na preučitvi njegovih del – oltarjev, oltarne in orgelske ornamentike, sakralnih plastik, bozzettov in prižnic. Ker ta v literaturi še niso bila natančno opredeljena, je bil poglavitni cilj pričujočega magistrskega dela izoblikovati katalog poznanih kiparjevih del z umetnostnozgodovinskimi opisi, opremljenimi z aktualnim fotografskim gradivom. Ugotovljeno je bilo, da je Ferdinand Gallo značilen predstavnik srednje kakovostne smeri znotraj poznobaročnega sakralnega kiparstva na slovenskem Štajerskem, saj v svojih delih združuje vplive reprezentativnega kiparstva s čustveno obarvanim ljudskim rezbarstvom. Posluževal se je tipov oltarjev, pri katerih gre za prehajanje med poznobaročnimi, tektonsko izoblikovanimi kompozicijami in slikovitejšimi, rokokojsko razrahljanimi oltarnimi arhitekturami, ki jih spremljajo bogata ornamentika in svetniške plastike. Zanje so značilna manieristična telesa s sorazmerno majhnimi, lutkasto izoblikovanimi glavami, razgibanim kontrapostom in živahno gestikulacijo. Večkrat jih je v oltarnih kompozicijah scensko razporedil, dodaten učinek pa dosegal z živahno rokokojsko ornamentiko. Ferdinanda Galla odlikujeta mnogovrstnost in izvirnost umetniškega snovanja, ki ga je v štirih desetletjih svojega delovanja zapustil na slovenskem Štajerskem.
Keywords: sakralna umetnost, poznobaročno kiparstvo, rokoko, slovenska Štajerska, Ferdinand Gallo, cerkvena oprema, oltar, sakralna plastika, bozzetto, oltarna in orgelska ornamentika, prižnica
Published in DKUM: 09.10.2018; Views: 2205; Downloads: 262
Full text (9,88 MB) |
5. BAROČNE FRESKE V GRAŠKI PALAIS ATTEMSKarin Požin, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava baročne poslikave v Palais Attems v Gradcu. Freske so plod sodelovanja med naročnikom Ignacom Marijo grofom Attemsom (1652–1732) in slikarjema Frančiškom Karlom Rembom (1674–1718), ki je izvedel večino del v palači, in Matthiasom von Görzem (1670–1731). Glavni del naloge se osredotoča na analizo treh stropnih poslikav – v preddverju prvega nadstropja, reprezentančnem stopnišču in preddverju drugega nadstropja, ki so bile slabo raziskane, predvsem z ikonografskega vidika. V ospredju so alegorično-mitološki prizori, ki kažejo apoteozo hiše Attems, predvsem pa Ignaca Marijo, naročnika in avtorja ikonografskega programa.
Keywords: štajerski barok, Gradec, Palais Attems, Ignac Marija grof Attems, Frančišek Karl Remb, Matthias von Görz, slikarstvo, baročne freske, ikonografija, mitologija
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 2359; Downloads: 245
Full text (3,53 MB) |
