| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
DOŽIVLJANJE SAMOMORA IN ZADNJEGA STIKA S PACIENTOM, KI JE UMRL ZARADI SAMOMORA, PRI MEDICINSKIH TEHNIKIH
Anja Čuš, 2014, magistrsko delo

Opis: Samomor v Sloveniji in svetu predstavlja pomemben javno-zdravstveni problem. Večina ljudi, ki so umrli zaradi samomora, je nekaj mesecev ali tednov pred smrtjo obiskalo splošnega zdravnika. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomora pacienta pri medicinskih tehnikih. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Po načelih utemeljene teorije smo analizirali enajst intervjujev z medicinskimi sestrami, ki se spomnijo, da so tekom svoje delovne kariere imele izkušnjo samomora pacienta. Povprečen intervju je trajal 35 minut. Po analizi podatkov smo 121 kod z 1131 navedki in 3 superkodami povezali v dva osrednja koncepta in štiri podkoncepte: Doživljanje samomora pacienta in pojasnjevanje sprožilcev za samomor (s podkonceptoma: Doživljanje samomora pacienta in Delo s samomorilnim pacientom) ter Delo medicinske sestre (s podkonceptoma Delo s pacienti in ''Jaz kot medicinska sestra''). Iz konceptov smo oblikovali Model doživljanja samomora pacienta. Model pojasnjuje vsebine doživljanja samomora pacienta ter mediatorje, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje. (Ne)fleksibilnost sistema ter identiteta medicinske sestre dajeta osnovo delu s pacienti. Način dela s pacienti in vzpostavljen odnos med medicinsko sestro in pacientom pa vplivata na doživljanje samomora pacienta. Kadar se medicinske sestre spomnijo zadnjega stika s pacientom, takrat se vsebine doživljanja razširijo (pojavi se več občutij in miselnih odzivov). Od tega, kako si medicinska sestra pojasni izkušnjo samomora pacienta, je odvisno ali bo izkušnja imela vpliv na nadaljnjo obravnavo pacientov. Model doživljanja samomora pacienta pojasnjuje vsebine, ki se pojavljajo ob samomoru pacienta in omogoča razumevanje kompleksne teme.
Ključne besede: samomor, medicinske sestre, doživljanje samomora pacienta, zadnji stik, Model doživljanja samomora pacienta
Objavljeno: 09.10.2014; Ogledov: 1564; Prenosov: 492
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

2.
RAZVOJ/UČENJE KOMUNIKACIJSKIH VEŠČIN: PRIMERJAVA MED PSIHOLOŠKIM TRENINGOM S POMOČJO KONJEV IN IZKUSTVENIM UČENJEM V PREDAVALNICI
Karin Kordež, 2014, magistrsko delo

Opis: Komunikacija in odnosi so pomemben dejavnik v zdravstveni negi. Ker prvega ne moremo razmejiti od drugega, smo upoštevali oboje. Tako smo na konkretnem primeru treningov za zdravstvene delavce kvantitativno in kvalitativno preverili učinek komunikacijskih treningov. Analizo smo poglobili, kolikor se je dalo, in preverili tudi razliko med pristopom k treningu s konji in treningu v predavalnici. Metoda: Udeleženci so zaposleni v enoti Osnovnega zdravstva Gorenjske in sistematično razdeljeni v skupine. Povprečna starost je 45,8 let, večinsko zastopan je ženski spol. Pripomočki: za merjenje kvantitativnih sprememb smo uporabili Pogačnikove lestvice delovne motivacije, za kvalitativno analizo pa smo se oprli na opise doživljanja izvajalcev. Postopek: Trening smo izvedli v dveh skupinah v predavalnici in dveh skupinah s konji. S Pogačnikovimi lestvicami smo zadovoljstvo in sposobnosti udeležencev testirali pred treningom ter 1 dan, 1 teden in 3 mesece po treningu. Za analizo zadovoljstva smo uporabili neparametrični Friedmanov test, za analizo sposobnosti pa smo ostali na opisnem nivoju. Kvalitativno smo analizirali vsebino zapisov izvajalcev. Rezultati kvantitativne analize niso statistično pomembni. Razlike v pristopu pa so se pokazale pri kvalitativni analizi. Pri treningih s konji se je kazal večji vpliv na medosebni nivo, medtem ko je bil v predavalnici opazen večji vpliv na osebnostno rast.
Ključne besede: komunikacijske veščine, odnosi, delovno zadovoljstvo, konji, psihološki trening
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 937; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
KOGNITIVNO-VEDENJSKE TEHNIKE PRI SPECIFIČNIH MOTNJAH HRANJENJA
Tjaša Poplatnik, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Motnje hranjenja so povezane z odnosom posameznika do hrane, s percepcijo do lastnega telesa, s samospoštovanjem, z odnosi v družini in z vplivi iz socialnega okolja. Terapija pri zdravljenju bolnikov s tovrstno motnjo je po navadi kombinirana iz različnih psihoterapevtskih pristopov. V raziskavi smo se osredotočili na vedenjsko-kognitivno terapijo pri terapevtskem delu z bolniki z motnjami hranjenja. Bolj specifično nas je zanimala uporaba in pogostost vedenjsko-kognitivnih tehnik pri tovrstnih bolnikih. V delu smo se omejili na specifične motnje hranjenja, in sicer na anoreksijo nervozo in bulimijo nervozo. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno in kvantitativno metodo. Intervju smo opravili s tremi psihoterapevti. Posamezen intervju je v povprečju trajal trideset minut. S pomočjo izsledkov iz intervjujev, literature in po konzultacijah z eksperti smo sestavili spletni vprašalnik s poudarkom na kognitivno-vedenjskih tehnikah pri specifičnih motnjah hranjenja. Vzorec sestavlja 100 psihoterapevtk (83 % žensk) iz različnih psihoterapevtskih šol. Reševanje spletnega vprašalnika je v povprečju trajalo 12 minut in 23 sekund. Rezultati so pokazali zanesljivost in veljavnost vprašalnika. Na podlagi primerjav povprečij smo preverjali razlike med želenim in realnim stanjem, glede na pomembnost in pogostost uporabe kognitivno-vedenjskih tehnik v terapiji pri bolnikih z motnjami hranjenja. Omenjeno diskrepanco smo preverjali tudi na področju želenih lastnosti terapevta za terapevtsko delo, pri vrsti podpore terapevta pri opravljanju terapevtskega dela in na področju priprave terapevta na terapevtsko delo z bolniki z motnjami hranjenja. Ugotovili smo, da obstaja manjša, a statistično pomembna diskrepanca na naštetih področjih. Izsledke naše raziskave smo s pomočjo osebnostnih teorij in ugotovitev druge raziskave razširili na osebnostne poteze udeležencev in opozorili na možen pojav izgorelosti pri terapevtih. Z metodo klastrske analize smo vzorec razdelili na tri skupine. Poimenovali smo jih vedenjsko-kognitivna, mešana in analitična (psihodinamska) skupina. Ugotovili smo, da se rezultati smiselno povezujejo glede na značilnosti terapevtov, ki prevladujejo v določeni skupini. Pomembnejši izsledki raziskave so, da strokovnjaki opažajo trend naraščanja motenj hranjenja, da imajo psihoterapevti z bolniki z motnjami hranjenja veliko izkušenj in da pri opravljanju terapevtskega dela z omenjenimi bolniki pogosto uporabljajo vedenjsko-kognitivne tehnike. V ozadju rezultatov je potreba po izobraževanju novih kadrov na področju motenj hranjenja.
Ključne besede: Vedenjsko-kognitivne tehnike, anoreksija nervoza, bulimija nervoza, lastnosti psihoterapevtov, priprava terapevta na terapevtsko delo, podpora terapevta pri opravljanju terapevtskega dela.
Objavljeno: 04.04.2016; Ogledov: 1324; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

4.
STALIŠČA DO SAMOMORILNEGA VEDENJA MED STAROSTNIKI IN OSEBJEM ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE
Suzana Savičić, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli osvetliti stališča do samomorilnega vedenja med starostniki in osebjem zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starejše občane. Osredotočili smo se predvsem na stališča, ki jih literatura in raziskave izpostavljajo kot najbolj prisotne in problematične, na samomorilnost in depresijo ter vzroke, posledice, dejavnike tveganja in varovalne dejavnike pred razvojem depresije in samomorilnega vedenja. Namen empirične raziskave je bila pridobitev osnovnih demografskih podatkov udeležencev in primerjava stališč do samomorilnosti med starostniki ter zaposlenimi v službi zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Prav tako tudi preverjanje povezave stališč do samomorilnosti z dejavniki tveganja, depresije ter stališč o preventivi in iskanju pomoči. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljeno teoretično ozadje stališč, samomorilnega vedenja in depresije, kar nam je služilo pri interpretaciji rezultatov empiričnega raziskovanja. V nadaljevanju sledi empirični del, ki vsebuje rezultate analize, ti temeljijo na kvantitativni in kvalitativni metodi empiričnega raziskovanja. Podatke za izvedbo raziskave v namene magistrskega dela smo zbirali s pomočjo kvantitativnih tehnik, pri čemer smo uporabili samoocenjevalni vprašalnik o stališčih do samomora – ATTS (Attitudes toward suicide), samoocenjevalni vprašalnik o stališčih do depresije – ATDQ (Attitudes toward depression questionnaire) ter WHO 5 instrument (Well-Being Questionnaire). Vzorec je zajemal 244 oseb, pri čemer je bilo 117 starostnikov iz različnih domov za starejše občane: Zavod župnije Trnovo-Karitas Dom Janeza Krstnika, Zavod Sv. Rafaela Vransko, Dom Danice Vogrinec Maribor, Dom Danijela Halasa Velika Polana; Dom pod gorco, družba za bivanjsko oskrbo, d.o.o. in Dom starejših občanov Novo mesto ter 127 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Med analizo smo ugotovili, da prihaja do določenih statistično pomembnih razlik v stališčih do samomorilnega vedenja med starostniki in zaposlenimi v zdravstveni negi in oskrbi. Pokazalo se je, da so stališča starostnikov do samomorilnega vedenja izrazito povezana z dejavniki tveganja za samomorilno vedenje oz. soci-demografskimi dejavniki, kot so geografsko območje, zakonski stan, težke življenjske razmere (izguba partnerja) ter znanje na področju duševnega zdravja in depresije oz. napačne predstave in pomanjkanje znanja na področju depresivne motnje. Statistično pomemben učinek stališč zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi se je pokazal z geografskim območjem ter statistično pomembna povezanost z znanjem na področju depresije in duševnega zdravja. Raziskava odpira nova vprašanja, kajti pokazale so se tudi druge povezave, ki nakazujejo na določene razlike in bi lahko na večjem vzorcu prišle veliko bolj do izraza.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, stališča, starostnik, zdravstveno osebje, depresija.
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 1579; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

5.
ČEČKANJE KOT INDIKATOR RAZPOLOŽENJA MLADOSTNIKOV
Nataša Ozmec, 2015, magistrsko delo

Opis: Raziskava se nanaša na mladostništvo, razpoloženjske motnje in projekcijsko risanje ter skuša skozi čečkanje oblikovati preprosto in učinkovito tehniko, s katero bi ugotavljali določeno razpoloženje in blagostanje mladostnikov. Raziskava je razdeljena na dve fazi. V prvi fazi je sodelovalo 87 mladostnikov Gimnazije Murska Sobota in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, druga faza je potekala na istem vzorcu, udeležencev je bilo 84. Pri projekcijskem delu naloge so morali udeleženci s poljubno barvico načečkati podobo v skladu s svojim počutjem v zadnjih dveh tednih. Na voljo so imeli 7 barvic, in sicer črno, modro, zeleno, rdečo, rumeno, oranžno in vijolično. Hkrati so udeleženci morali še rešiti Vprašalnik WHO-5 (ang. The WHO 5-item Well-Being Index (WHO-5), Lestvico stresnih življenjskih dogodkov (ang. The 29 – item Life Event Scale) in Vprašalnik MDI (ang. Major Depression (ICD-10) Inventory), ki je bil uporabljen samo v 2. fazi. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da med mladostniki obstaja statistično pomembna razlika v blagostanju glede na izrabo prostora in velikost čačke. Na mladostnike v veliki meri vplivajo tudi stresni življenjski dogodki. Večje število stresnih dogodkov se je izkazalo kot indikator slabšega počutja oz. nizkega blagostanja. Ugotovitve naše študije tudi kažejo, da posamezna barva čačke nima učinka na blagostanje mladostnikov. Udeleženci so, ne glede na to ali so v obeh fazah izbrali enako ali drugačno bravo čačke, dosegli podoben rezultat na vprašalniku WHO5, kar pomeni, da se ne razlikujejo v blagostanju. Tekom študije virov in ob analizi raziskave smo hkrati ugotovili, da lahko ima posamezna čačka za različne posameznike tudi različen pomen, kar lahko otežuje interpretacijo. Čečkanje lahko predstavlja učinkovito izrazno sredstvo, na podlagi česa lahko zgolj sklepamo, ne pa tudi podajamo diagnoze, o mladostnikovem razpoloženju in blagostanju.
Ključne besede: mladostništvo, razpoloženjske motnje, projekcijske tehnike, čečkanje, Vprašalnik WHO5, Vprašalnik MDI, stresni življenjski dogodki
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 1367; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

6.
VPLIV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE NA DUŠEVNO ZDRAVJE DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH OSEB S STATUSOM INVALIDNE OSEBE
Tina Merklin, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil preveriti spremembe v duševnem zdravju pri dolgotrajno brezposelnih osebah ob vključenosti v program štirimesečne zaposlitvene rehabilitacije na URI Soča. Želeli smo ugotoviti ali štirimesečno obdobje zaposlitvene rehabilitacije vpliva na njihovo duševno zdravje, v smislu zmanjšanja depresivne simptomatike in anksioznosti ter zvišanja življenjskega zadovoljstva in samospoštovanja. V raziskavo smo zajeli 52 dolgotrajno brezposelnih oseb. Vzorec je bil razdeljen na eksperimentalno in na kontrolno skupino. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 26 oseb, ki so bile vključene v program zaposlitvene rehabilitacije na URI Soča. Kontrolna skupina je bila glede na spol in starost ekvivalentna eksperimentalni skupini in jo je sestavljalo 26 oseb. Kontrolna skupina ni bila vključena v program zaposlitvene rehabilitacije. Vsi udeleženci so rešili nabor naslednjih vprašalnikov: Geriatrično lestvico depresivnosti, Vprašalnik za merjenje depresivnosti, anksioznosti in stresa, Vprašalnik o bolnikovem zdravju-9, Dienerjevo Lestvico zadovoljstva z življenjem in Rosenbergovo lestvico samospoštovanja. Ugotovili smo, da zaposlitvena rehabilitacija uresničuje bio-psiho-socialni model vračanja na delo in pri rehabilitirancih okrepi zadovoljstvo z življenjem, zniža depresivno simptomatiko in stopnjo anksioznosti. Sklenemo lahko, da se je pri udeležencih zaposlitvene rehabilitacije na URI Soča duševno zdravje izboljšalo.
Ključne besede: duševno zdravje, dolgotrajna brezposelnost, depresivna simptomatika, življenjsko zadovoljstvo, anksioznost, samospoštovanje
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 1129; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

7.
Samozaznani učinki čuječnosti in izkušnje udeležencev, vključenih v Program NARA – obvladovanje stresa in depresije skozi čuječnost: kvalitativna raziskava
Maja Rahne, 2016, magistrsko delo

Opis: Čuječnost in na čuječnosti temelječe intervencije so tema, za katero se v zadnjem času kaže vse več zanimanja. Kljub mnogim empiričnim dokazom o učinkovitosti na čuječnosti temelječe kognitivne terapije pa ostaja področje procesa sprememb pri udeležencih programa manj raziskano. V magistrskem delu se osredinjamo na izkušnjo udeležencev z MBCT-programom in s samozaznanimi učinki ter spremembami, ki bi lahko bili povezani z udeležbo na Programu NARA. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Po načelih utemeljene teorije smo analizirali štirinajst polstrukturiranih intervjujev z udeleženci MBCT-programa, ki so bili na večini srečanj. Povprečen čas trajanja intervjuja je bil 106 minut. Po vseh končanih fazah analize smo 302 različni kodi s pripadajočimi 2358 navedki in 14 superkod povezali v devet osrednjih konceptov ter dva podkoncepta. Z njihovo pomočjo smo oblikovali Model procesa sprememb v MBCT-programu. V modelu pojasnjujemo vlogo udeleženca kot individuuma v procesu sprememb, s specifičnimi pričakovanji, počutjem in ravnjo motivacije. Pomembna faktorja, ki mediirata spremembe, sta formalna in neformalna podpora, ki jo posamezniku nudijo voditelj ter člani skupine. Redno prakticiranje čuječnosti in izvajanje vaj sta ključnega pomena za kultiviranje odnosa čuječnosti, ozaveščanje ter prekinitev avtomatiziranih disfunkcionalnih rutin. Spremenjen odnos do sebe in svojega miselnega ter čustvenega doživljanja se kaže v izboljšanem psihičnem blagostanju in splošni kakovosti življenja. Pomembno vlogo za negovanje odnosa čuječnosti in nadaljnjo osebnostno rast ima tudi integracija udeleženčevih spoznanj in mnenj skupaj z refleksijo lastne izkušnje. Magistrsko delo omogoča razumevanje posameznikove celostne izkušnje z MBCT-programom; s pomočjo modela pa razlagamo proces sprememb pri udeležencih.
Ključne besede: Čuječnost, na čuječnosti temelječa kognitivna terapija, izkušnja z MBCT-programom, samozaznani učinki čuječnosti, Model procesa sprememb v MBCT-programu
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 1567; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

8.
Čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom in zaznan stres pri osebah s shizofrenijo
Sanela Zahović, 2019, magistrsko delo

Opis: Osebe s shizofrenijo pogosto uporabljajo izogibajoče strategije spoprijemanja s stresom. Uporaba določenih strategij je lahko odvisna od zaznave stresa, torej kako oseba občuti splošen stres v svojem življenju (Kaur in Beri, 2017). Za zmanjšanje stresa je pomembna uporaba na problem usmerjenih strategij spoprijemanja, pri katerih je ključno zavestno prizadevanje posameznika, ki se nanaša na koncept čuječnosti. Namen magistrskega dela je bil preveriti izraženost in povezanost čuječnosti, zaznanega stresa in strategij spoprijemanja s stresom pri osebah s shizofrenijo v primerjavi z osebami brez dolgotrajnih duševnih motenj. Naš vzorec je vključeval 75 oseb (48 moških in 27 žensk) z diagnozo shizofrenije ter 77 oseb (34 moških in 43 žensk) brez dolgotrajnih duševnih motenj. Uporabljeni vprašalniki so bili: vprašalnik čuječnosti FFMQ, vprašalnik zaznanega stresa PSS ter vprašalnik strategij spoprijemanja s stresom COPE. Rezultati so pokazali, da je čuječnost nižje izražena pri osebah s shizofrenijo, pri zaznanem stresu pa med skupinama ni bilo razlik. Razlike med skupinama so bile tudi pri izraženosti devetih (od skupaj petnajstih) strategij spoprijemanja s stresom. Negativna korelacija se je pokazala med čuječnostjo in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo. Čuječnost je mediator v odnosu med strategijami, usmerjenimi na problem, in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo.
Ključne besede: čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom, zaznan stres, shizofrenija
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 607; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

9.
SAMOMORILNO VEDENJE IN PREVELIKA TELESNA TEŽA
Kaja Lubej, 2016, magistrsko delo

Opis: Samomorilno vedenje in prevelika telesna teža predstavljata globalni javnozdravstveni problem. Prevelika telesna teža je pogosto povezana s samomorilnimi mislimi ter depresijo in občutki osamljenosti. V magistrski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje vpliva prevelike telesne teže na razvoj samomorilnih misli ter ugotavljali, kakšno vlogo imata pri tem depresija in občutek osamljenosti. Prav tako nas je zanimalo, ali prihaja pri pojavljanju samomorilnih misli zaradi prevelike telesne teže do razlik med ženskim in moškim spolom. Naš raziskovalni vzorec je zajemal 753 udeležencev, od tega 252 moških udeležencev in 501 ženska udeleženka. Od 753 udeležencev je imelo preveliko telesno težo 346 udeležencev, 385 udeležencev je imelo normalno telesno težo, 19 udeležencev je bilo blago podhranjenih, 2 udeleženca sta bila zmerno podhranjena, 1 udeleženec pa hudo. Raziskovalne podatke smo pridobili s pomočjo štirih vprašalnikov (vprašanja o demografskih podatkih, Paykelova lestvica samomorilnega vedenja – PSS, Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa – DASS-21 in Vprašalnik osamljenosti – DLS), ki smo jih objavili na spletu. Kljub pričakovanjem da bomo lahko večino hipotez sprejeli, smo morali vse hipoteze razen hipoteze 4 zavrniti, hipotezo 4 smo delno sprejeli. Rezultati raziskave so pokazali, da ni statistično pomembne povezave med preveliko telesno težo in samomorilnimi mislimi. Ugotovili smo, da različne stopnje depresije napovedujejo statistično pomembno povezavo z razvojem samomorilnih misli. Pričakovane razlike pri pojavljanju samomorilnih misli med moškim in ženskim spolom s preveliko telesno težo se niso pokazale. Ugotovili smo, da se samomorilne misli zaradi prevelike telesne teže pojavljajo skoraj enako pogosto tako pri ženskem kakor tudi moškem spolu. Statistično pomembna povezava se je pokazala med preveliko telesno težo in občutki osamljenosti v kategoriji osamljenosti Skupnost. V ostalih kategorijah osamljenosti se le-ta ni pokazala.
Ključne besede: prevelika telesna teža, samomorilne misli, samomorilno vedenje, telesna teža, depresija, osamljenost
Objavljeno: 03.05.2016; Ogledov: 1196; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

10.
PRIMERJAVA VIDIKOV DUŠEVNEGA ZDRAVJA PRI STAROSTNIKIH IZ RAZLIČNIH BIVALNIH OKOLIJ
Ana Lucija Osojnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Proces staranja prinaša spremembne tako na telesnem kakor tudi na duševnem zdravju posameznikov. Ker se svetovno prebivalstvo vedno bolj stara, mlajši del populacije pa je vedno bolj zaposlen, se pojavljajo vprašanja povezana z oskrbo starejše populacije. V raziskavi smo pod drobnogled vzeli starostnike, ki živijo v lastnih domovih (LD) ter te, ki živijo v domovih za starejše občane (DSO). Zanimale so nas razlike in podobnosti v vidikih duševnega zdravja. Perverjali smo, ali se uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) povezuje z vidiki duševnega zdravja. Končni kvantitativni vzorec je sestavljajo 97 posameznikov, ki živijo v DSO in 99 posameznikov, ki živijo v LD. Kvalitativni vzorec je sestavljala 1 udeleženka iz DSO ter 3 posameznice, ki bivajo v LD. Kvantitativni del je zajemal reševanje vprašalnikov, ki preverjajo stopnjo duševnega zdravja (DASS 21, WHO5, PSS, INQ 15), medtem ko je kvalitativni del zajemal komentiranje raziskovalnih hipotez. Sintetizirani rezultati so pokazali, da obstajajo nekatere razlike v preučevanih vidikih duševnega zdravja, in sicer tisti, ki bivajo v DSO so v primerjavi s tistimi, ki bivajo v LD, dosegli statistično pomembno višje povprečje na lestvici depresije starostniki se glede na bivalno okolje različno zaznavajo kot breme ter imajo različno stopnjo pripadnosti; starostniki, ki bivajo v LD, uporabljajo statistično pomembno več IKT v primerjavi s starostniki, ki bivajo v DSO; manj različnih IKT kot starostniki uporabljajo, bolj se pri njih izraža depresivnost, zaznavanje sebe kot bremena in samomorilna ideacija.
Ključne besede: duševno zdravje, starostniki, dom za stareše občane, lastni dom, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno: 09.05.2016; Ogledov: 783; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (899,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici