| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
A randomized controlled trial to improve psychological detachment from work and well-being among employees : a study protocol comparing online CBT-based and mindfulness interventions
Sara Tement, Saša Zorjan, Meta Lavrič, Vita Poštuvan, Nejc Plohl, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: The changing landscape of the work environment, which often encompasses expectations of employees being continuously available, makes it difficult to disengage from work and recover. This can have a negative impact on employees’ well-being, resulting in burnout, depression and anxiety, among other difficulties. The current study will test the effectiveness of two different online interventions (i.e., cognitive behavioral therapy; CBT and mindfulness-based stress reduction; MBSR) on employees’ psychological detachment, burnout and other variables related to general (e.g., life satisfaction) and work-specific (e.g., work engagement) well-being. Methods/design: The study is designed as a randomized control trial with two intervention groups (i.e., CBT, MBSR) and a waitlist control group. Participants will be full-time employees from a wide range of organizations from Slovenia, who report moderate difficulties with psychological detachment from work and burnout and are not receiving any other form of treatment. The online interventions will encompass 12 sessions over 6 weeks (2 sessions per week); each session will include 1) an active audio-guided session and 2) home assignments, accompanied by handouts and worksheets. The study outcomes (i.e., psychological detachment, burnout, general and work-specific well-being), potential mechanisms (i.e., work-related maladaptive thinking patterns, mindfulness) and moderators (e.g., supervisor support for recovery) will be assessed immediately before and after the interventions (pre and post measurement) and 3 months after intervention completion (follow-up). Additionally, participants will fill out questionnaires for the assessment of the central mechanisms and study outcomes each week. Discussion: We expect that the CBT-based intervention will lead to greater improvements in psychological detachment from work and burnout compared to the MBSR and the waitlist control group. Additionally, we expect that the CBT-based intervention will also lead to greater enhancement of both general and work-related well-being.
Ključne besede: psychology, detachment from work, well-being, cognitive-behavioral intervention, mindfulness
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (651,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vloga socialne opore pri osebah, odvisnih od alkohola : magistrsko delo
Barbara Trobentar, 2024, magistrsko delo

Opis: Alkoholizem v Sloveniji predstavlja ključen javnozdravstveni problem, saj se po porabi alkohola in po posledicah škodljive rabe alkohola uvrščamo v sam vrh EU. Magistrsko delo tako teoretično kot empirično proučuje odnos med socialno oporo, depresivnostjo, osamljenostjo, samomorilno ideacijo in motivacijo za sprememb, pri osebah, odvisnih od alkohola, ki so v procesu zdravljenja. V študiji (N = 139) smo poleg demografskih vprašanj uporabili Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore (MSPSS), De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Lestvico depresivnosti (CES-D), Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS) in Lestvico motivacije za spremembo (URICA). V prvem delu analiz smo preverili merske značilnosti Lestvice motivacije za spremembo (URICA), pri čemer smo potrdili ustrezno veljavnost in zanesljivost lestvice ter potrdili predvideno štiri-faktorsko strukturo. Nadalje so rezultati naših analiz pokazali, da socialna opora statistično pomembno negativno napoveduje depresivnost, osamljenost in samomorilno ideacijo, medtem ko med socialno oporo in motivacijo za spremembo nismo ugotovili linearnega odnosa. Izkazalo se je tudi, da socialna opora mediira odnos med osamljenostjo in depresivnostjo ter med depresivnostjo in samomorilno ideacijo. Izsledki naše študije nudijo dodatno razumevanje preučevanih konstruktov in dokazujejo pomembno vlogo socialne opore pri duševnem zdravju oseb, odvisnih od alkohola.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, socialna opora, depresivnost, osamljenost, samomorilna ideacija, motivacija za spremembo
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

3.
Konformnost s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami v odnosu do samomorilnosti in stališč do iskanja pomoči pri moških : magistrsko delo
Jure Gračner, 2024, magistrsko delo

Opis: Samomorilnost je eden izmed glavnih javnozdravstvenih problemov, še posebej samomorilnost moških. Ti iščejo strokovno psihološko pomoč redkeje kot ženske, še posebej tisti, ki visoko konformirajo s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami. Redkeje iščejo pomoč tudi tisti, ki več poročajo o samomorilni ideaciji. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali se omenjeni odnosi pojavljajo tudi na slovenskem vzorcu, ki je zajemal 108 moških, starih med 19 in 85 let. Uporabili smo vprašalnik konformnosti s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami, samomorilne ideacije in stališč do iskanja pomoči. Podatke smo analizirali s pomočjo multiple regresije in moderacije, izvedli pa smo še klastrsko analizo. Ugotovili smo, da s konformnostjo s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami, samomorilno ideacijo in starostjo lahko napovemo stališča do iskanja pomoči. Odnos med tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami in stališči do iskanja pomoči moderira starost, odnosa med samomorilno ideacijo in stališči do iskanja pomoči pa ne moderira konformnost s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami. S konformnostjo s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami ne moremo napovedati samomorilne ideacije. S klastrsko analizo smo vzorec razdelili na dve skupini in zanju predlagali možne oblike pomoči. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskava osvetljuje odnose med opisanimi konstrukti, nadaljnje raziskovanje na tem področju pa je nujno potrebno.
Ključne besede: Konformnost s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami, samomorilna ideacija, stališča do iskanja pomoči
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Exploring the feelings of nurses during resuscitation : a cross-sectional study
Anton Koželj, Maja Šikić Pogačar, Sabina Fijan, Maja Strauss, Vita Poštuvan, Matej Strnad, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Cardiopulmonary resuscitation (CPR) is one of the most stressful situations in emergency medicine. Nurses involved in performing basic and advanced resuscitation procedures are therefore exposed to a certain amount of stress. The purpose of this study was to determine the stressors and the level of stress experienced by nurses during resuscitation. A cross-sectional quantitative study was done. The sample consisted of 457 nurses who worked in emergency units. First demographic data were collected, followed by a questionnaire regarding the effect of different situations that occur during and after resuscitation on nurses including Post-Code Stress Scale questionnaire. The most disturbing situations for respondents were resuscitation of young person (MV = 3.7, SD = 1.4), when they fail to establish an intravenous pathway (MV = 3.5, SD = 1.4), chaotic situation during resuscitation (MV = 3.4, SD = 1.4) and making decision about termination of resuscitation (MV = 3.1, SD = 1.5). Research has shown that nurses are exposed to a certain amount of stress during resuscitation, but most of them manage to compensate for stress effectively.
Ključne besede: emergency nurses, resuscitation, stress, emotions
Objavljeno v DKUM: 10.07.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (453,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Odnos med doživljanjem invalidacije bolezni in duševnim zdravjem oseb z endometriozo : vloga samoučinkovitosti in zdravstvene pismenosti
Maja Židan, 2024, magistrsko delo

Opis: Invalidacija je nov konstrukt v zdravstveni psihologiji, ki na področju endometrioze še ni dobro raziskan, kljub temu da raziskave na drugih kroničnih populacijah ugotavljajo, da vodi do slabših zdravstvenih izidov in nižje kvalitete življenja. V magistrskem delu smo raziskali doživljanje invalidacije znotraj petih kontekstov (partner, družina, prijatelji, zdravstveno osebje in sodelavci) in njen odnos s pozitivnim duševnim zdravjem, samoučinkovitostjo pri upravljanju bolezni, zdravstveno pismenostjo, bolečino in osamljenostjo. Rezultati na vzorcu 277 posameznic z endometriozo kažejo na to, da ženske doživljajo različne stopnje invalidacije v različnih kontekstih, z najvišjimi stopnjami s strani zdravstvenega osebja in sodelavcev. Linearna regresija je pokazala, da je invalidacija pomemben napovednik pozitivnega duševnega zdravja, enako velja tudi za obe poddimenziji (podcenjevanje in pomanjkanje razumevanja). Končni model smo testirali s serijsko mediatorsko analizo, kjer so samoučinkovitost pri upravljanju bolezni, zdravstvena pismenost, bolečina in osamljenost bili mediatorji odnosa med invalidacijo in pozitivnim duševnim zdravjem. Pojasnil je 53 % celotnega učinka, za najpomembnejši serijski mediator pa se je izkazala osamljenost. S K-2 klastrsko analizo smo identificirali štiri klastre, ki se med seboj pomembno razlikujejo v pozitivnem duševnem zdravju, invalidaciji, osamljenosti in zdravstveni pismenosti. Naše ugotovitve kažejo na pomembnost upoštevanja psihosocialnega vidika endometrioze in izobraževanja ter ozaveščanja zdravstvenih delavcev, delovnih okolij in bližnjih o vplivu invalidacije na posameznice z endometriozo in o bolezni sami. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi prispevale k boljšemu razumevanju invalidacije v tej populaciji in razvoju uspešnih intervencij.
Ključne besede: Endometrioza, invalidacija, zdravstvena pismenost, samoučinkovitost, blagostanje
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 283; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

6.
Učinek krajše meditativne in dihalne tehnike pri žalujočih z varnim stilom navezanosti : magistrsko delo
Tanja Goltnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Žalovanje je normativna čustvena izkušnja, ki se pojavi po izgubi ljubljene osebe, živali ali predmeta, ter je ena izmed najbolj bolečih in stresnih izkušenj v življenju. Kljub dobri raziskanosti procesa žalovanja v strokovni literaturi smo ob pregledu opazili, da primanjkuje preprostih, hitro delujočih in ekonomsko učinkovitih tehnik za izboljšanje telesnega in duševnega zdravja žalujočih. Namen tega magistrskega dela je zato bil preučiti učinke koherentne meditacije in tehnike cikličnega vzdihovanja na proces žalovanja pri žalujočih z varnim stilom navezanosti, kjer prevladuje internalizirana nadaljujoča se vez s pokojnikom. Izvedli smo randomizirano kontrolirano študijo, kjer smo 20 udeležencev razdelili bodisi v skupino, ki je dnevno izvajala vodeno koherentno meditacijo (eksperimentalna skupina), bodisi v skupino, ki je dnevno izvajala dihalno tehniko cikličnega vzdihovanja (kontrolna skupina), v skupnem trajanju štiri tedne. Z mešano ANOVO smo preverili učinek omenjenih tehnik na intenzivnost simptomov žalovanja, uravnavanje čustev, osamljenost, posttravmatsko rast ter pozitiven in negativen afekt. Statistične analize niso pokazale statistično značilnih učinkov na merjene konstrukte, kar pripisujemo večjemu osipu udeležencev, individualizaciji procesa žalovanja in tudi pomanjkljivostim eksperimentalnega dizajna. Kljub temu ima raziskava pomembne implikacije za nadaljnje raziskovanje na tem področju, hkrati pa smo v okviru magistrskega dela ustvarili veliko materialov, ki se lahko uporabijo v prihodnjih projektih.
Ključne besede: srčna koherenca, meditacija, fiziološki vzdihi, žalujoči, varen stil navezanosti
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 264; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (10,10 MB)

7.
Samomor v mladinski literaturi : analiza dejavnikov posnemovalnega vedenja
Tina Goznik, 2024, magistrsko delo

Opis: Samomor je kompleksen pojav, ki sodi med mladostniki na drugo mesto po vzrokih umrljivosti. Raziskave so v preteklosti našle povezave med neprevidnimi medijskimi praksami poročanja o samomoru in posnemovalnim vedenjem. V ta namen so bile v številnih državah, tudi v Sloveniji, oblikovane smernice in priporočila za odgovorno medijsko poročanje o samomoru. Sprememba medijskih praks poročanja o samomoru lahko ima učinke na zmanjšanje stopnje samomora. Medij predstavljajo tudi knjige, kjer so bili v preteklosti zaznani posnemovalni učinki. Narejene so bile številne raziskave, ki so se ukvarjale s prepoznavo varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja ter prepoznavo najpogostejših ovir, ki posameznike ovirajo pri iskanju pomoči. Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati, kako knjige, namenjene tretjemu triletju osnovne šole in srednji šoli s seznamov bralne značke obravnavajo temo samomora, pri čemer smo se osredotočili na sledenje smernicam in priporočilom, prisotnost varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, prisotnost ovir, izražanje stiske in temu, ali so bralcem na voljo informacije o iskanju pomoči. V analizo smo vključili 22 knjig, 6 knjig je bilo namenjenih zadnjemu triletju osnovne šole, preostale so bile namenjene srednješolcem. 6 knjig je bilo delo slovenskih avtorjev. Knjige smo analizirali tako, da smo iz vsake izpisali nekaj primerov, ki so se navezovali na upoštevanje oziroma neupoštevanje smernic. Izpisovali smo tudi primere za dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, prisotnost ovir in izražanje stiske ter informacije o iskanju pomoči, ki so na voljo bralcem. Rezultati nakazujejo, da so nekatere knjige samomor uspele prikazati bolj ustrezno kot druge. 7 smernic oziroma priporočil je bilo upoštevanih v manj kot polovici knjig, kjer je bilo smernico mogoče določiti. Najbolj neupoštevana smernica v knjigah je bila izogibanje podrobnim opisom metod pri samomoru, sledilo je izogibanje podrobnim opisom lokacij in izogibanje sporočil, ki prikazujejo samomor kot rešitev za težave. Knjige so bile previdne pri izbiri naslovov in poglavij, večina jih je navajala zgodbe ljudi, ki so premagali težave, uspele so prikazati proces žalovanja ob izgubi osebe zaradi samomora, proces zdravljena in obremenilen vpliv, ki ga je imel samomor na okolico. Knjige so vsebovale več dejavnikov tveganja kot varovalnih dejavnikov. Knjige, namenjene srednješolcem, so vsebovale več dejavnikov tveganja za samomor in več varovalnih dejavnikov kot knjige, namenjene učencem tretjega triletja osnovne šole. Z izjemo sedmih knjig je bilo mogoče prepoznati ovire, ki so junakom oteževale iskanje pomoči. Nekatere osebe so o svoji stiski spregovorile, nekatere ne. Svojo stisko so osebe kazale predvsem preko vedenja. Kljub temu da so knjige obravnavale tematiko samomora, več kot polovica knjig ni vsebovala informacij o pomoči, ki bi bile na voljo bralcu. Raziskava ponuja seznam knjig, ki obravnavajo samomor, in citate iz knjig, ki o samomoru poročajo ustrezno oziroma manj ustrezno. Ker vse knjige niso vsebovale spremne besede ali informacij o iskanju pomoči namenjene bralcem, vidimo v tem priložnost za še učinkovitejše naslavljanje tematike samomora.
Ključne besede: samomor, mladinska literatura, posnemovalno vedenje
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 371; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

8.
Doživljanje izvajalcev zdravstvene nege ob izvajanju temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja
Anton Koželj, 2023, doktorska disertacija

Opis: Reanimacijski postopki spadajo med ene izmed najbolj stresnih intervencij v urgentni medicini. Diplomanti zdravstvene nege, ki pri teh postopkih sodelujejo, so zaradi omenjenega izpostavljeni določenim stresorjem, ki bolj ali manj učinkujejo nanje. Namen doktorske disertacije je ugotoviti vrste in nivo stresorjev, ki jih doživljajo diplomanti zdravstvene nege ob in po sodelovanju v reanimacijskih postopkih.
Ključne besede: diplomanti zdravstvene nege, urgentna medicina, doživljanje oživljanja, stres, čustva.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2024; Ogledov: 528; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (4,55 MB)

9.
Eksplicitna spolna spletna vsebina in mladostniki: indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenja : indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenja
Živa Pirc, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izvesti pilotno kvalitativno študijo in osrednjo kvantitativno študijo ter ugotoviti, ali obstaja povezava med uporabo eksplicitnega spolnega spletnega gradiva in duševnim zdravjem ter tveganimi vedenji. V kvalitativni pilotni študiji (N = 4) smo uporabili metodo utemeljene teorije. Na podlagi analize polstrukturiranih intervjujev smo izdelali konceptualni model razumevanja dinamike in vplivov eksplicitne spolne spletne vsebine na mladostnike. V osrednji kvantitativni študiji (N = 150) smo poleg demografskih vprašanj uporabili vprašalnike DASS-21, UCLA, WHO-5, CD-RISC-10, PPCS-6 in SRBS. Rezultati so pokazali, da mladostniki v primerjavi z mladostnicami pogosteje uporabljajo tako eksplicitno spolno spletno vsebino kot tudi dnevno uporabljajo več takih vsebin. Pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine je pozitivno povezana z depresivnostjo, s problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine, tveganim spolnim vedenjem, kajenjem in z alkoholom. Ugotovili smo tudi, da zgodnejša izpostavljenost eksplicitni spolni spletni vsebini napoveduje pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine in problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine; uporaba alkohola in tvegano spolno vedenje pa napovedujeta problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine. V luči teh ugotovitev, ki poudarjajo potrebo po večji ozaveščenosti, izobraževanju in intervencijah, bi bilo treba mladostnikom pomagati razviti zdrav odnos do spolnosti in kritično razmišljanje o eksplicitnih spolnih spletnih vsebinah.
Ključne besede: eksplicitna spolna spletna vsebina, indikatorji duševnega zdravja, tvegana vedenja, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 542; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

10.
Predporodna skrb za poporodno življenje: učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju : učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju
Zala Uran, 2023, magistrsko delo

Opis: Ozadje: V magistrski nalogi smo preučili vplive enkratne intervencije na izraženost depresivne, tesnobne in stresne simptomatike pri nosečnicah v slovenskem okolju. Obporodna depresija je opredeljena kot pojav večje ali manjše depresivne epizode med nosečnostjo ali do enega leta po porodu. Poleg depresije se v obporodnem obdobju najpogosteje pojavljajo anksiozne stiske. Obporodna anksioznost predstavlja prekomerno zaskrbljenost in strah pred nosečnostjo ali pred porodom. Metoda: Vzorec je sestavljalo 36 nosečih žensk iz Slovenije. V 58 % so odgovorile, da je to zanje prva nosečnost. 11 % udeleženk je ob začetku raziskave obiskovalo psihologa. Vzorec smo ločili glede na udeležbo v programih dodatnih izobraževanj o obporodnem zdravju. Rezultati: Depresivna, tesnobna in stresna simptomatika se niso razlikovale glede na to ali se udeleženke niso udeležile izobraževanj o obporodnem obdobju ali so obiskovale Priprave na porod in starševstvo, delavnico Predporodna skrb za poporodno življenje ali pa oboje. Udeleženke se v raziskavi niso razlikovale glede na izraženost splošnega blagostanja. Zaključek: V raziskavi nismo dokazali vpliva oblikovane interaktivne delavnice na duševne stiske in blagostanje nosečnic. Nosečnice z višje izraženim notranjim lokusom kontrole so imele nižje izražene depresivne in tesnobne simptome ter stres. Nosečnice, ki so izražale manj težav na področju duševnega zdravja, so splošno bile bolj zadovoljne s svojimi porodnimi izkušnjami.
Ključne besede: obporodna depresija, obporodna tesnoba, preventivni izobraževalni programi, lokus kontrole na področju zdravja, zadovoljstvo s porodom
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 396; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici