| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 54
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Odnos med doživljanjem invalidacije bolezni in duševnim zdravjem oseb z endometriozo : vloga samoučinkovitosti in zdravstvene pismenosti
Maja Židan, 2024, master's thesis

Abstract: Invalidacija je nov konstrukt v zdravstveni psihologiji, ki na področju endometrioze še ni dobro raziskan, kljub temu da raziskave na drugih kroničnih populacijah ugotavljajo, da vodi do slabših zdravstvenih izidov in nižje kvalitete življenja. V magistrskem delu smo raziskali doživljanje invalidacije znotraj petih kontekstov (partner, družina, prijatelji, zdravstveno osebje in sodelavci) in njen odnos s pozitivnim duševnim zdravjem, samoučinkovitostjo pri upravljanju bolezni, zdravstveno pismenostjo, bolečino in osamljenostjo. Rezultati na vzorcu 277 posameznic z endometriozo kažejo na to, da ženske doživljajo različne stopnje invalidacije v različnih kontekstih, z najvišjimi stopnjami s strani zdravstvenega osebja in sodelavcev. Linearna regresija je pokazala, da je invalidacija pomemben napovednik pozitivnega duševnega zdravja, enako velja tudi za obe poddimenziji (podcenjevanje in pomanjkanje razumevanja). Končni model smo testirali s serijsko mediatorsko analizo, kjer so samoučinkovitost pri upravljanju bolezni, zdravstvena pismenost, bolečina in osamljenost bili mediatorji odnosa med invalidacijo in pozitivnim duševnim zdravjem. Pojasnil je 53 % celotnega učinka, za najpomembnejši serijski mediator pa se je izkazala osamljenost. S K-2 klastrsko analizo smo identificirali štiri klastre, ki se med seboj pomembno razlikujejo v pozitivnem duševnem zdravju, invalidaciji, osamljenosti in zdravstveni pismenosti. Naše ugotovitve kažejo na pomembnost upoštevanja psihosocialnega vidika endometrioze in izobraževanja ter ozaveščanja zdravstvenih delavcev, delovnih okolij in bližnjih o vplivu invalidacije na posameznice z endometriozo in o bolezni sami. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi prispevale k boljšemu razumevanju invalidacije v tej populaciji in razvoju uspešnih intervencij.
Keywords: Endometrioza, invalidacija, zdravstvena pismenost, samoučinkovitost, blagostanje
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 162; Downloads: 21
.pdf Full text (2,75 MB)

2.
Učinek krajše meditativne in dihalne tehnike pri žalujočih z varnim stilom navezanosti : magistrsko delo
Tanja Goltnik, 2024, master's thesis

Abstract: Žalovanje je normativna čustvena izkušnja, ki se pojavi po izgubi ljubljene osebe, živali ali predmeta, ter je ena izmed najbolj bolečih in stresnih izkušenj v življenju. Kljub dobri raziskanosti procesa žalovanja v strokovni literaturi smo ob pregledu opazili, da primanjkuje preprostih, hitro delujočih in ekonomsko učinkovitih tehnik za izboljšanje telesnega in duševnega zdravja žalujočih. Namen tega magistrskega dela je zato bil preučiti učinke koherentne meditacije in tehnike cikličnega vzdihovanja na proces žalovanja pri žalujočih z varnim stilom navezanosti, kjer prevladuje internalizirana nadaljujoča se vez s pokojnikom. Izvedli smo randomizirano kontrolirano študijo, kjer smo 20 udeležencev razdelili bodisi v skupino, ki je dnevno izvajala vodeno koherentno meditacijo (eksperimentalna skupina), bodisi v skupino, ki je dnevno izvajala dihalno tehniko cikličnega vzdihovanja (kontrolna skupina), v skupnem trajanju štiri tedne. Z mešano ANOVO smo preverili učinek omenjenih tehnik na intenzivnost simptomov žalovanja, uravnavanje čustev, osamljenost, posttravmatsko rast ter pozitiven in negativen afekt. Statistične analize niso pokazale statistično značilnih učinkov na merjene konstrukte, kar pripisujemo večjemu osipu udeležencev, individualizaciji procesa žalovanja in tudi pomanjkljivostim eksperimentalnega dizajna. Kljub temu ima raziskava pomembne implikacije za nadaljnje raziskovanje na tem področju, hkrati pa smo v okviru magistrskega dela ustvarili veliko materialov, ki se lahko uporabijo v prihodnjih projektih.
Keywords: srčna koherenca, meditacija, fiziološki vzdihi, žalujoči, varen stil navezanosti
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 112; Downloads: 20
.pdf Full text (10,10 MB)

3.
Samomor v mladinski literaturi : analiza dejavnikov posnemovalnega vedenja
Tina Goznik, 2024, master's thesis

Abstract: Samomor je kompleksen pojav, ki sodi med mladostniki na drugo mesto po vzrokih umrljivosti. Raziskave so v preteklosti našle povezave med neprevidnimi medijskimi praksami poročanja o samomoru in posnemovalnim vedenjem. V ta namen so bile v številnih državah, tudi v Sloveniji, oblikovane smernice in priporočila za odgovorno medijsko poročanje o samomoru. Sprememba medijskih praks poročanja o samomoru lahko ima učinke na zmanjšanje stopnje samomora. Medij predstavljajo tudi knjige, kjer so bili v preteklosti zaznani posnemovalni učinki. Narejene so bile številne raziskave, ki so se ukvarjale s prepoznavo varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja ter prepoznavo najpogostejših ovir, ki posameznike ovirajo pri iskanju pomoči. Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati, kako knjige, namenjene tretjemu triletju osnovne šole in srednji šoli s seznamov bralne značke obravnavajo temo samomora, pri čemer smo se osredotočili na sledenje smernicam in priporočilom, prisotnost varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, prisotnost ovir, izražanje stiske in temu, ali so bralcem na voljo informacije o iskanju pomoči. V analizo smo vključili 22 knjig, 6 knjig je bilo namenjenih zadnjemu triletju osnovne šole, preostale so bile namenjene srednješolcem. 6 knjig je bilo delo slovenskih avtorjev. Knjige smo analizirali tako, da smo iz vsake izpisali nekaj primerov, ki so se navezovali na upoštevanje oziroma neupoštevanje smernic. Izpisovali smo tudi primere za dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, prisotnost ovir in izražanje stiske ter informacije o iskanju pomoči, ki so na voljo bralcem. Rezultati nakazujejo, da so nekatere knjige samomor uspele prikazati bolj ustrezno kot druge. 7 smernic oziroma priporočil je bilo upoštevanih v manj kot polovici knjig, kjer je bilo smernico mogoče določiti. Najbolj neupoštevana smernica v knjigah je bila izogibanje podrobnim opisom metod pri samomoru, sledilo je izogibanje podrobnim opisom lokacij in izogibanje sporočil, ki prikazujejo samomor kot rešitev za težave. Knjige so bile previdne pri izbiri naslovov in poglavij, večina jih je navajala zgodbe ljudi, ki so premagali težave, uspele so prikazati proces žalovanja ob izgubi osebe zaradi samomora, proces zdravljena in obremenilen vpliv, ki ga je imel samomor na okolico. Knjige so vsebovale več dejavnikov tveganja kot varovalnih dejavnikov. Knjige, namenjene srednješolcem, so vsebovale več dejavnikov tveganja za samomor in več varovalnih dejavnikov kot knjige, namenjene učencem tretjega triletja osnovne šole. Z izjemo sedmih knjig je bilo mogoče prepoznati ovire, ki so junakom oteževale iskanje pomoči. Nekatere osebe so o svoji stiski spregovorile, nekatere ne. Svojo stisko so osebe kazale predvsem preko vedenja. Kljub temu da so knjige obravnavale tematiko samomora, več kot polovica knjig ni vsebovala informacij o pomoči, ki bi bile na voljo bralcu. Raziskava ponuja seznam knjig, ki obravnavajo samomor, in citate iz knjig, ki o samomoru poročajo ustrezno oziroma manj ustrezno. Ker vse knjige niso vsebovale spremne besede ali informacij o iskanju pomoči namenjene bralcem, vidimo v tem priložnost za še učinkovitejše naslavljanje tematike samomora.
Keywords: samomor, mladinska literatura, posnemovalno vedenje
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 209; Downloads: 33
.pdf Full text (3,66 MB)

4.
Doživljanje izvajalcev zdravstvene nege ob izvajanju temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja
Anton Koželj, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Reanimacijski postopki spadajo med ene izmed najbolj stresnih intervencij v urgentni medicini. Diplomanti zdravstvene nege, ki pri teh postopkih sodelujejo, so zaradi omenjenega izpostavljeni določenim stresorjem, ki bolj ali manj učinkujejo nanje. Namen doktorske disertacije je ugotoviti vrste in nivo stresorjev, ki jih doživljajo diplomanti zdravstvene nege ob in po sodelovanju v reanimacijskih postopkih.
Keywords: diplomanti zdravstvene nege, urgentna medicina, doživljanje oživljanja, stres, čustva.
Published in DKUM: 12.01.2024; Views: 362; Downloads: 79
.pdf Full text (4,55 MB)

5.
Eksplicitna spolna spletna vsebina in mladostniki: indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenja : indikatorji duševnega zdravja in tvegana vedenja
Živa Pirc, 2023, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil izvesti pilotno kvalitativno študijo in osrednjo kvantitativno študijo ter ugotoviti, ali obstaja povezava med uporabo eksplicitnega spolnega spletnega gradiva in duševnim zdravjem ter tveganimi vedenji. V kvalitativni pilotni študiji (N = 4) smo uporabili metodo utemeljene teorije. Na podlagi analize polstrukturiranih intervjujev smo izdelali konceptualni model razumevanja dinamike in vplivov eksplicitne spolne spletne vsebine na mladostnike. V osrednji kvantitativni študiji (N = 150) smo poleg demografskih vprašanj uporabili vprašalnike DASS-21, UCLA, WHO-5, CD-RISC-10, PPCS-6 in SRBS. Rezultati so pokazali, da mladostniki v primerjavi z mladostnicami pogosteje uporabljajo tako eksplicitno spolno spletno vsebino kot tudi dnevno uporabljajo več takih vsebin. Pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine je pozitivno povezana z depresivnostjo, s problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine, tveganim spolnim vedenjem, kajenjem in z alkoholom. Ugotovili smo tudi, da zgodnejša izpostavljenost eksplicitni spolni spletni vsebini napoveduje pogostost uporabe eksplicitne spolne spletne vsebine in problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine; uporaba alkohola in tvegano spolno vedenje pa napovedujeta problematično rabo eksplicitne spolne spletne vsebine. V luči teh ugotovitev, ki poudarjajo potrebo po večji ozaveščenosti, izobraževanju in intervencijah, bi bilo treba mladostnikom pomagati razviti zdrav odnos do spolnosti in kritično razmišljanje o eksplicitnih spolnih spletnih vsebinah.
Keywords: eksplicitna spolna spletna vsebina, indikatorji duševnega zdravja, tvegana vedenja, mladostniki
Published in DKUM: 16.11.2023; Views: 397; Downloads: 38
.pdf Full text (4,66 MB)

6.
Predporodna skrb za poporodno življenje: učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju : učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju
Zala Uran, 2023, master's thesis

Abstract: Ozadje: V magistrski nalogi smo preučili vplive enkratne intervencije na izraženost depresivne, tesnobne in stresne simptomatike pri nosečnicah v slovenskem okolju. Obporodna depresija je opredeljena kot pojav večje ali manjše depresivne epizode med nosečnostjo ali do enega leta po porodu. Poleg depresije se v obporodnem obdobju najpogosteje pojavljajo anksiozne stiske. Obporodna anksioznost predstavlja prekomerno zaskrbljenost in strah pred nosečnostjo ali pred porodom. Metoda: Vzorec je sestavljalo 36 nosečih žensk iz Slovenije. V 58 % so odgovorile, da je to zanje prva nosečnost. 11 % udeleženk je ob začetku raziskave obiskovalo psihologa. Vzorec smo ločili glede na udeležbo v programih dodatnih izobraževanj o obporodnem zdravju. Rezultati: Depresivna, tesnobna in stresna simptomatika se niso razlikovale glede na to ali se udeleženke niso udeležile izobraževanj o obporodnem obdobju ali so obiskovale Priprave na porod in starševstvo, delavnico Predporodna skrb za poporodno življenje ali pa oboje. Udeleženke se v raziskavi niso razlikovale glede na izraženost splošnega blagostanja. Zaključek: V raziskavi nismo dokazali vpliva oblikovane interaktivne delavnice na duševne stiske in blagostanje nosečnic. Nosečnice z višje izraženim notranjim lokusom kontrole so imele nižje izražene depresivne in tesnobne simptome ter stres. Nosečnice, ki so izražale manj težav na področju duševnega zdravja, so splošno bile bolj zadovoljne s svojimi porodnimi izkušnjami.
Keywords: obporodna depresija, obporodna tesnoba, preventivni izobraževalni programi, lokus kontrole na področju zdravja, zadovoljstvo s porodom
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 294; Downloads: 40
.pdf Full text (1,57 MB)

7.
Kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba in strah pred zamujenimi priložnostmi v povezavi z blagostanjem in osamljenostjo med študenti : magistrsko delo
Pia Roškarič Duh, 2023, master's thesis

Abstract: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri. Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Keywords: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 342; Downloads: 75
.pdf Full text (4,30 MB)

8.
Naslavljanje slabe novice: izobraževanje za srednješolske učitelje : izobraževanje za srednješolske učitelje
Amadeja Hanžekovič, 2023, master's thesis

Abstract: Sporočanje oz. naslavljanje slabe novice je tema, ki je v zdravstvenem okolju in pri policiji relativno dobro raziskana, medtem ko je v šolskem okolju o tem le malo govora. Preventivnih intervencij, ki bi poskušale izboljšati kompetentnost učiteljev za naslavljanje slabe novice, je le peščica, čeprav šolsko okolje predstavlja prostor, v katerem mladostniki preživijo velik del svojega časa in so zato takšni pogovori skoraj neizogibni. Način, na katerega sporočimo ali predstavimo slabo novico, vpliva na celoten potek žalovanja in tudi na duševno zdravje žalujoče osebe. V tem magistrskem delu smo želeli povišati zaznan občutek kompetentnosti učiteljev za sporočanje slabe novice in ugotoviti, ali se delovna leta in izkušnje, empatija, odnosna kompetentnost, prepričanja o socialnem in emocionalnem učenju oz. svoji vlogi, površinsko in globinsko igranje strategij čustvenega dela ter blagostanje povezujejo s tem občutkom. Zanimalo nas je tudi, ali ga lahko s tem modelom napovemo in ali bo naše izobraževanje spremenilo tudi katerega izmed drugih merjenih konceptov. Vzpostavili smo stik s šolami iz Podravja in Pomurja ter jih razdelili v kontrolno in eksperimentalno skupino, v katerih smo izvedli izobraževanje na temo sporočanja slabe novice, ki je temeljilo na pilotni študiji. Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični del in predstavitev primerov. Udeleženci so izpolnili dva vprašalnika v razmiku dveh do treh tednov s pomočjo spletnega orodja 1ka. Izvedli smo mešano ANOVO za preverjanje učinkov naše intervencije pri občutku kompetentnosti in tudi pri preostalih merjenih spremenljivkah. Preverili smo enostavne in glavne učinke tam, kjer je to bilo potrebno. Uporabili smo Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient za preverjanje povezav merjenih spremenljivk in izvedli linearno multiplo regresijo za napovedovanje občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice. Ugotovili smo, da je naše izobraževanje izboljšalo občutek kompetentnosti za sporočanje slabe novice in je bilo s strani udeležencev ocenjeno kot koristno. K temu so najbolj pripomogle predstavitve primerov in konkretna navodila za ravnanje v takih situacijah. V drugem vprašalniku so bile zaznane spremembe v blagostanju udeležencev, ki se je v obeh skupinah znižalo. Skupini sta se pomembno razlikovali tudi v površinskem igranju, ki se je v eksperimentalni skupini znižalo, v kontrolni pa povišalo. Znižala se je tudi dimenzija predanost prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju v obeh skupinah. Izmed merjenih spremenljivk sta se le dve dimenziji prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju pomembno povezovali z občutkom kompetentnosti za sporočanje slabe novice, in sicer dimenziji udobje in predanost. Slednja se je povezovala negativno, prva pa pozitivno. Prav tako sta bila to edina pomembna napovednika zaznanega občutka kompetentnosti za sporočanje slabe novice, ki sta pojasnila četrtino variance, čeprav se je izkazal celoten model z osmimi napovedniki, ki je zajemal posamezne dimenzije prepričanj o socialnem in emocionalnem učenju, pomemben pri napovedovanju občutka kompetentnosti. Raziskava ima veliko uporabno vrednost, saj smo ugotovili, da lahko z izobraževanjem izboljšamo kompetentnost učiteljev za sporočanje slabe novice, hkrati pa jo lahko napovemo na podlagi dveh dimenzij prepričanj učiteljev o socialnem in emocionalnem učenju. Ponuja vpogled v to področje v Sloveniji in predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave ter razvoj novih intervencij.
Keywords: sporočanje slabe novice, izobraževanje, občutek kompetentnosti, žalovanje, šolsko okolje, socialna podpora
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 556; Downloads: 103
.pdf Full text (1,39 MB)

9.
Razvoj, implementacija in evalvacija intervencije za krepitev duševnega zdravja žalujočih : magistrsko delo
Sabina Majerič, 2022, master's thesis

Abstract: Žalovanje po smrti bližnjega je odziv na pomembno izgubo, s katero se sčasoma srečamo vsi. Kljub temu da večina posameznikov skozenj zmore brez dodatne strokovne opore, jo pomemben odstotek posameznikov potrebuje, saj zaznajo poslabšanje svojega duševnega zdravja. Pomen dostopnosti opore za žalujoče je bil v času Covida-19 dodatno izpostavljen, zato smo na podlagi pregleda psihološke literature o učinkovitih metodah za delo z žalujočimi razvili, implementirali in evalvirali preventivno skupinsko spletno intervencijo, sestavljeno iz treh 1,5-2 urnih delavnic z imenom Skupaj skozi žalovanje. Intervencija temelji na pregledu psihološke literature o učinkovitosti psiholoških metod in intervencij za krepitev duševnega zdravja žalujočih. Prva delavnica se je osredotočala na soočanje z izgubo in čustva, ki jih žalujoči pogosto doživljajo. Pozornost smo namenili tudi opuščanju omejujočih predvidevanj o čustvih, da bi spodbudili boljše razumevanje procesa žalovanja. Druga delavnica se je osredotočala na izzive, ki se pojavljajo tekom iskanja in nudenja opore, vključujoč izziv komuniciranja svojih potreb bližnjim. Tekom zadnje delavnice smo poudarili pomen nadaljevanja odnosa s pokojno osebo in nadaljevanja z življenjem žalujočega posameznika. Vsaka od delavnic je temeljila na diskusiji s skupino, psihoedukaciji in vajah izraznega pisanja. Kontrolna skupina je lahko sodelovala v krajši intervenciji po tem, ko so bili udeleženci v tej skupini razvrščeni na čakalno listo za dva tedna. V raziskavo je bilo nazadnje vključenih 17 posameznikov v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Kvantitativno smo preverjali učinke intervencije na depresivno simptomatiko, simptome posttravmatske stresne motnje, eksternaliziran in internaliziran nadaljujoč odnos s pokojnikom ter zaznano socialno oporo. Za tem smo preko kvalitativne vsebinske in tematske analize naslavljali raziskovalna vprašanja o učinkih intervencije na proces in dojemanje žalovanja pri žalujočih, o učinkih na njihove odnose z bližnjimi ter kako je zaznane učinke spremenilo izrazno pisanje. Kljub temu da razvita intervencija v splošnem ni pokazala statistično pomembnih učinkov na duševno zdravje žalujočih, trendi in kvalitativne analize nakazujejo, da učinkovito krepi njihovo pozitivno duševno zdravje. Podrobneje so kvalitativne analize pokazale, da intervencija spodbuja prepoznavanje notranjih moči žalujočih, saj jim pomaga pri soočanju z bolečino izgube v podpirajočem okolju skozi aktivnosti, ki lajšajo refleksijo in izražanje čustev ter nadaljevanje odnosa s pokojno osebo, kar nadaljnje vodi do prepoznavanja izzivov in kakovosti trenutnega podpornega sistema žalujočega. Izrazno pisanje se je na tem področju pokazalo kot ključna aktivnost. Hkrati soočanje tekom intervencije omogoča spreminjanje kognitivnih shem osebe, ki kljub naporni izkušnji vodi do izboljšanja razumevanja procesa žalovanja ter v njegovo normalizacijo. Tem spremembam sledi še več prepoznavanja lastnih moči, izboljšanje počutja ter upanje na svetlo prihodnost, v katero posameznik lahko uspešno integrira svojo izgubo. Nazadnje smo prepoznali še pozitivne učinke intervencije na odnose žalujočih s svojimi bližnjimi v obliki spodbujanja konstruktivnih pogovorov. Na podlagi vsebinske in tematske analize zbranih podatkov predstavljamo tudi procesni model skupinskih spletnih intervencij kot vlak do prepoznavanja lastnih moči.
Keywords: žalovanje, duševno zdravje, spletna skupinska intervencija
Published in DKUM: 18.01.2023; Views: 705; Downloads: 156
.pdf Full text (3,30 MB)

10.
Povezanost duševnega zdravja in stika z naravo : magistrsko delo
Mirjam Koprivnik, 2022, master's thesis

Abstract: Blagodejni učinki izpostavljenosti naravi na duševno zdravje v zadnjih letih pridobivajo vedno več raziskovalnega interesa. K temu prispeva tako globalno rastoča stopnja urbanizacije kot rast težav v duševnem zdravju. Ob mnogih dokazih o pozitivni povezanosti narave in duševnega zdravja prihaja v ospredje tudi raziskovanje mehanizmov, preko katerih se vzpostavlja ta odnos. Namen raziskave je bil preučiti odnos med stikom z naravo in duševnim zdravjem ter preveriti določene mehanizme, preko katerih se ta odnos vzpostavlja. Želeli smo tudi preveriti, ali lahko stik z naravo deluje kot varovalni dejavnik v težavah z duševnim zdravjem. Na vzorcu 436 posameznikov smo preverili stik z naravo s pomočjo treh lestvic, in sicer z Lestvico izpostavljenosti naravi (NES), Lestvico psihološkega obnavljanja po stiku z naravo (ROS) in Lestvico povezanosti z naravo (CNS). Vidike duševnega zdravja smo preverjali z WHO-5 kazalcem blaginje, 6-stopenjsko De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Vprašalnikom depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Lestvico samomorilne ideacije (PSS). Rezultati so pokazali, da izpostavljenost naravi pomembno pozitivno napoveduje psihološko blagostanje ter negativno indikatorje slabega duševnega zdravja in samomorilno ideacijo. Kot pomemben mehanizem tega odnosa se je izkazalo psihološko obnavljanje po stiku z naravo, ne pa povezanost z naravo. Prav tako odnos med izpostavljenostjo naravi in duševnim zdravjem pomembno pojasnjuje nižanje osamljenosti, ki jo spodbuja izpostavljenost naravi. Psihološko obnavljanje po stiku z naravo lahko deluje kot varovalni dejavnik v primeru povezanosti osamljenosti s samomorilno ideacijo, ne pa v primeru povezanosti z indikatorji slabega duševnega zdravja. Ugotovitve se lahko implicirajo na področje promocije duševnega zdravja, hkrati pa odpirajo možnosti za nadaljnje raziskovanje znotraj slovenskega prostora.
Keywords: izpostavljenost naravi, duševno zdravje, povezanost z naravo, psihološko obnavljanje po stiku z naravo, osamljenost
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 600; Downloads: 85
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica