| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj aktivne (bio)plastične embalaže
Klavdija Petelin, 2020, diplomsko delo

Opis: Vedno večji interes se kaže v razvijanju bio-osnovanih polimerov, ki so biorazgradljivi in zmanjšujejo uporabo fosilnih goriv. V diplomski nalogi sem se osredotočila na razvoj laminata, ki je vsaj delno biorazgradljiv – pomeni, da je na notranji strani materiala namesto dragih umetnih materialov kot sta poliviniliden klorid ali polietilen tereftalat, sirotka na katero je nanešen premaz hitozanskih nanodelcev z ujetimi naravnimi ekstrakti rožmarina oziroma cimeta. Tako se lahko vsaj del laminata razgradi pod normalnimi pogoji, s tem pa omogočimo tudi lažjo reciklažo. Dodatno pa sem z nanosi nanodelcev naredila aktivno embalažo, ki deluje protimikrobno ter antioksidativno, s tem pa lahko občutno vplivamo na trajanje roka živil in ga podaljšamo. Ustreznost sirotkine folije kot del laminata so pokazali testi narejeni z metodami, kot so goniometrija, gravimetrija, ATR-FTIR ter ABTS test.
Ključne besede: aktivna embalaža, hitozan, ekstrakti rožmarina ter cimeta, biorazgradljivost
Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 170; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (818,38 KB)

2.
Napredne obdelave biomase kot osnova za reciklirane materiale
Olivija Plohl, Lidija Fras Zemljič, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: biomasa, reciklirani materiali
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 197; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (917,77 KB)

3.
Odstranjevanje težkih kovin iz trdne frakcije digestata aktivnega blata s pomočjo magnetnih nanodelcev
Noemi Sep, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil odstraniti oziroma zmanjšati koncentracijo težkih kovin, kot so Zn, Cu, Ni in Cd iz trdne frakcije digestata aktivnega blata po anaerobni digestiji, da bi omogočili njegovo uporabo v kmetijstvu. V sklopu diplomskega dela smo sintetizirali maghemitne nanodelce s ko-precipitacijo železovih Fe2+ in Fe3+ ionov, jih prevlekli s približno 3 nm debelo plastjo amorfnega SiO2 ter jih nadaljnje funkcionalizirali z derivatom GOPTS-bPEI, ki je v svoji strukturi bogat z aminskimi skupinami, znanimi kot kelatorji kovin. Aminske skupine smo uporabili za kelacijo kovin in posledično omogočili njihovo odstranitev. Po končani sintezi smo izvedli površinsko ATR-FTIR spektroskopijo in uspešno dokazali prisotnost želenih funkcionalnih skupin v nanodelcih. V diplomskem delu smo združili dve metodi za odstranjevanje težkih kovin iz trdnih materialov in jih uporabili na primeru digestata aktivnega blata. Združili smo kemijsko izluževanje s kislinami ter adsorpcijo kovin na modificirane magnetne nanodelce. Z združitvijo teh metod smo želeli povečati učinkovitost odstranitve težkih kovin. Pred adsorpcijo smo vzorce trdne frakcije digestata izpostavili kislinam. Najprej smo primerjali učinkovitost ekstrakcije glede na vrsto kisline, pri čemer smo uporabljali 0,2 M citronsko kislino in 0,2 M oksalno kislino, zraven tega smo preučevali še učinkovitost ekstrakcije glede na kontaktni čas. Za primerjavo smo izvedli tudi poskuse z digestati, pri katerih smo kovine ekstrahirali le z vodo. V drugem delu smo na pridobljenih ekstraktih izvedli poskuse adsorpcije kovin s sintetiziranimi modificiranimi magnetnimi nanodelci in tako preučili vpliv pH vrednosti ter vpliv mase nanodelcev na učinkovitost adsorpcije težkih kovin. Izračunali smo adsorpcijske kapacitete za posamezne kovine ter določili celokupno adsorpcijsko kapaciteto nanodelcev pri posameznem vzorcu. Koncentracije težkih kovin smo določili z atomsko adsorpcijsko spektroskopijo (AAS). Ugotovili smo, da se je iz testiranih vzorcev ob uporabi citronske kisline izlužilo največ cinka (dosegli smo kar 97,6 % učinkovitost), najmanj pa se ekstrahira bakra. Primerjava učinkovitosti ekstrakcije je pokazala, da je citronska kislina primernejša za izluževanje cinka, niklja in kadmija, oksalna kislina pa je primernejša v primeru bakra. Rezultati odstranjevanja težkih kovin z modificiranimi magnetnimi nanodelci so pokazali, da so nanodelci najučinkovitejši pri odstranjevanju niklja. Najvišjo adsorpcijsko kapaciteto smo dosegli v primeru cinku (24,0 mg/g). Najvišja celokupna adsorpcijska kapaciteta, ki smo jo dosegli, je bila 27,42 mg/g.
Ključne besede: odstranjevanje težkih kovin, digestat aktivnega blata, izluževanje kovin s kislino, adsorpcija, magnetni nanodelci
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

4.
Enkapsulacija hlapnih organskih spojin v nano/mikrokapsule iz biorazgradljivih in okolju prijaznih polimerov
Stipana Šandrić, 2020, magistrsko delo

Opis: Za izdelavo magistrske naloge na to temo smo se odločili zaradi porasta uporabe pesticidov v preteklih nekaj letih. Namen same naloge je bila priprava nano/mikrokapsul iz biorazgradljivih polimerov, ki služijo kot nosilci biopesticida citriodiol. V laboratoriju smo izvedli sintezo mezoporoznega amorfnega silicijevega dioksida (silike) in nadaljnjo funkcionalizacijo mezoporoznega amorfnega silicijevega dioksida z razvejanim polietileniminom, da bi dobili funkcionalne nano/mikrokapsule kot dostavni sistem pesticidov. V sintetizirane nano/mikrokapsule smo enkapsulirali biopesticid citriodiol. S pomočjo različnih analiznih meritev smo primerjali dobljene vzorce mezoporozne silike in mezoporozne silike s polietileniminom. Velikost pridobljenih kapsul smo določili s pomočjo določitve velikosti delcev, disperznega indeksa in zeta potenciala. Za določitev morfološkega izgleda kapsul in določanje poroznosti pa smo uporabili vrstično elektronsko mikroskopijo SEM in Brunauer-Emmet-Tellerovo BET metodo. Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo smo uporabili za pridobivanje spektrov vzorcev z namenom določitve elementarne sestave. Dokazali smo prisotnost citriodiola znotraj kapsule, ne pa na sami površini. Z metodo plinske kromatografije smo določili hlapnost citriodiola v (mg/L) v zadanem časovnem intervalu (min). Dobljeni rezultati in spoznanja tekom izdelave magistrske naloge lahko služijo kot model za enkapsulacijo komercialno zelo uporabljenega pesticida, imenovanega klomazon.
Ključne besede: citriodiol, enkapsulacija, mezoporozna silika, nano/mikrokapsule, hlapne organske spojine, polietilenimin
Objavljeno: 02.07.2020; Ogledov: 428; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

5.
Funkcionalna oblačila za paraplegike
Lidija Fras Zemljič, Ana Kramer, Zdenka Peršin, Andreja Rudolf, Olivija Plohl, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: tekstilni materiali, konstruiranje in modeliranje, paraplegiki, osebe s posebnimi potrebami
Objavljeno: 20.05.2020; Ogledov: 314; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (367,89 KB)

6.
Oplaščanje magnetnih nanodelcev z lizinom: vpliv vezave na učinkovitost odstranjevanja kovin iz gošče mulja
Ken Kolar, 2019, magistrsko delo

Opis: Možnosti ravnanja z odpadnimi goščami iz komunalnih čistilnih naprav, zaradi povišane vsebnosti težkih kovin, omejuje zakonodaja. Kljub visokemu deležu organskih snovi in hranil, je njihova uporaba v kmetijstvu prepovedana. Ena izmed obetajočih naprednih metod odstranjevanja težkih kovin je adsorpcija na magnetne nanodelce, ki se jih po čiščenju odstrani z magnetno separacijo. Pri magistrskem delu smo sintetizirali in okarakterizirali tri sisteme magnetnih nanokompozitov: maghemit – L-lizin, ki so se razlikovali po načinu vezave L-lizina. Za uspešno se je izkazala le kovalentna vezava. Ta sistem je pri čiščenju vzorca mulja dosegel 37 % učinkovitost odstranitve Zn, 27 % Cr(VI) in 26 % Cu.
Ključne besede: mulj, težke kovine, magnetni nanodelci, maghemit, L-lizin
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 344; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

7.
8.
9.
PRIPRAVA IN KARAKTERIZACIJA CuNi NANODELCEV S SILIKATNO PREVLEKO
Olivija Plohl, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sinteza magnetnih CuNi nanodelcev določenih sestav z metodo soobarjanja v reverznih micelah znotraj stabilnih mikroemulzij. Nanodelce, ki so pokazali najboljšo dispergiranost in homogenost, smo uporabili v nadaljevanju za površinsko obdelavo magnetnih delcev. Namen silikatne prevleke, s katero smo prevlekli delce, je preprečevanje aglomeracije in rasti zrn ter služi hkrati kot biokompatibilna zaščitna plast, ki omogoča uporabo magnetnih nanodelcev v medicinske namene. Z uporabo dinamičnega sipanja laserske svetlobe (DLS) smo določili velikost delcev, sintetiziranih iz vodnih faz z različno koncentracijo kovinskih prekurzorjev. Koncentracijo, pri kateri smo dobili najugodnejše rezultate, smo uporabili za nadaljnje sinteze, kjer smo spreminjali sestavo posameznih faz ali pa smo spremljali vpliv ostalih komponent. Magnetni nanodelci, ki so pokazali najboljši polidisperzni indeks ter primerno velikost delcev, so bili pozneje oblečeni s prevleko iz silike ter tudi termično modificirani. Nanodelce CuNi smo poskusili obleči tudi s srebrom, vendar smo dobili heterogeno zmes srebrovih in CuNi nanodelcev. Vzorce smo kvalitativno analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). S pomočjo termogravimetrične analize smo jim določili Curie-jevo temperaturo (Tc). Dispergiranost in velikost ter porazdelitev velikosti delcev smo merili z dinamičnim laserskim sipanjem svetlobe (DLS). Morfologijo vzorcev smo preučili s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Curie-jeva temperatura sintetiziranih vzorcev je odvisna od parametrov sinteze. S spreminjanjem teh parametrov lahko vplivamo na končne velikosti delcev. Z oblačenjem teh delcev s siliko smo preprečili aglomeracijo med termično homogenizacijo in dosegli primerno Curiejevo temperaturo (Tc) za uporabo v magnetni hipertermiji.
Ključne besede: kemijsko soobarjanje, reverzne micele, magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, oblačenje nanodelcev
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1663; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici