1. eZdravje in mladostniška socialna anksioznostRebeka Arbeiter, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Veliko mladih posameznikov, ki trpijo zaradi socialne anksioznosti, se sooča z ovirami pri zdravljenju in neradi iščejo strokovno pomoč. Tehnološko podprte terapije zagotavljajo dodatne terapevtske možnosti in lahko pomagajo premagati omejitve tradicionalnega zdravljenja socialne anksioznosti. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti vpliv eZdravja na lajšanje simptomov socialne anksioznosti pri mladostnikih.
Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Iskanje literature v angleškem jeziku je potekalo v podatkovnih bazah Web of Science, PubMed, Cochrane Library ter CINAHL Ultimate. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali s PRISMA diagramom. Sintezo zbranih podatkov smo prikazali s pomočjo sintezne tabele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 raziskav, od katerih je ena raziskava spadala v tretji nivo, pet raziskav pa v drugi nivo. Ugotovili smo, da intervencije na področju eZdravja, predvsem internetna kognitivna-vedenjska terapija (ICBT), ponujajo obetavno pot za lajšanje simptomov socialne anksioznosti pri mladostnikih.
Razprava in zaključek: Zaradi dostopnosti, razširljivosti, personalizacije, interaktivnosti in možnosti stroškovne učinkovitosti je eZdravje obetaven pristop za zagotavljanje z dokazi podprtega zdravljenja in preprečevanja socialne anksioznosti pri mladostnikih. Vendar je potrebnih še več raziskav za ugotavljanje učinkovitosti različnih vrst digitalnih intervencij ter njihove dolgoročne učinke.
Ključne besede: eZdravje, mladostniki, socialna anksioznost, lajšanje simptomov
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (925,17 KB) |
2. Uporaba deeskalacijskih tehnik pri pacientih z agresivnim vedenjem in duševno motnjoMiha Pirš, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Obvladovanje agresivnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo je zapleten izziv v skrbi za duševno zdravje. Tehnike deeskalacije, namenjene zmanjševanju agresije in spodbujanju občutka miru, so postale ključne za zagotavljanje oskrbe na psihiatričnih oddelkih. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv uporabe deeskalacijskih tehnik pri pacientih z agresivnim vedenjem in duševno motnjo.
Metode: Izveden je bil pregled literature s področja uporabe deeskalacijskih tehnik pri pacientih z agresivnim vedenjem in duševno motnjo. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed CINHAL, ScienceDirect in Cochrane Library, z uporabo iskalne strategije. Vključenim raziskavam je bila določena moč dokazov, ugotovitve pa sintetizirane.
Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 382 raziskav, v končno analizo jih je bilo vključenih pet. Najbolj uporabljene in učinkovite deeskalacijske tehnike so bile umirjen pogovor, premikanje pacienta v drugo sobo in preživljanje časa ena na ena. Deeskalacijske tehnike so bile uspešne za obvladovanje agresivnega vedenja pacientov z duševno motnjo.
Razprava in zaključek: Uporaba tehnik deeskalacije pri obvladovanju pacientov z agresivnim vedenjem in duševnimi motnjami je bistvenega pomena za spodbujanje varnejšega in boljšega terapevtskega okolja. Tehnike deeskalacije dajejo prednost komunikaciji, empatiji in razumevanju kot bistvenim orodjem za razreševanje napetih situacij. Z vključevanjem strategij deeskalacije v standardno prakso lahko zdravstvene ustanove dajo prednost varnosti in dobremu počutju pacientov in osebja ter tako spodbujajo bolj sočutno in terapevtsko zdravilno okolje.
Ključne besede: psihiatrija, pacient, tehnike obvladovanja agresije
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 49; Prenosov: 3
Celotno besedilo (653,38 KB) |
3. Vpliv antidepresivov na spolno funkcijoLaura Lešnik, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Antidepresivi so pogosta terapevtska izbira za zdravljenje depresije ter imajo različne pozitivne in tudi negativne posledice pri posameznikih. Namen zaključnega dela je predstaviti vpliv antidepresivov na spolno funkcijo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. V zaključnem delu smo literaturo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL (EBSCO), Cochrane Library in ScienceDirect ter v iskalniku Google Učenjak, in sicer na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Izvedli smo analizo in sintezo literature ter jo razvrstili v hierarhijo dokazov.
Rezultati: Od skupno 319 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 8 člankov. Ugotovili smo, da nekateri antidepresivi izrazito vplivajo na spolnost tako pri moških kot pri ženskah. Študije so pokazale, da antidepresivi pri ženskah povzročajo zmanjšano spolno željo, težave pri vzburjenju, doseganju orgazma in lubrikaciji ter druge težave. Pri moških so se pojavili simptomi, kot so zakasnitev ejakulacije, težave z erekcijo ter včasih boleča in retrogradna ejakulacija. Pomembno je te težave prepoznavati in terapijo prilagoditi posamezniku.
Razprava in zaključek: Zdravljenje z antidepresivi, kjer so v ospredju selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, lahko povzročajo pomembne stranske učinke na področju spolnosti.
Ključne besede: depresija, antidepresivi, spolna funkcija
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. Skupnostna psihiatrična obravnava pri pacientih s shizofrenijoDarja Kraner, 2024, magistrsko delo Opis: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) nudi oskrbo pacientov s hudimi duševnimi motnjami v skupnosti na njihovem domu. Shizofrenija pomembno vpliva na funkcioniranje in kakovost življenja pacientov. Psihiatrična obravnava v skupnosti je pomembna pri integraciji pacientov s shizofrenijo v družino in družbo. Namen magistrskega dela je raziskati in predstaviti pomen SPO pri pacientih s shizofrenijo. V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled na osnovi pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature. Pri izvedbi sistematičnega pregleda smo upoštevali PRISMA smernice ter članke ocenili z ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes. Sintezo pridobljenih podatkov smo naredili s pomočjo tematske analize podatkov. Identificirali smo 524 zadetkov, v končno analizo smo vključili 10 člankov. Na podlagi tematske analize smo identificirali 4 sekundarne teme: (1) Pozitivni učinki SPO na paciente s shizofrenijo; (2) Pristop do pacienta s shizofrenijo; (3) Nacionalna politika na področju duševnega zdravja; (4) Delovanje SPO. Iz analize vključenih člankov je razvidno, da ima psihiatrična obravnava v skupnosti prednosti za paciente s shizofrenijo, saj pacientu pomaga pri razvijanju veščin in spretnosti za čim bolj samostojno življenje v skupnosti. SPO prispeva k boljši kakovosti življenja in večjemu zadovoljstvu pacientov. Spremljanje pacientov s shizofrenijo v skupnosti izboljšuje stopnjo jemanja zdravil ter vpliva na izboljšanje kliničnih simptomov pri pacientu, s tem pa se zmanjšujejo hospitalizacije.
Ključne besede: psihiatrična obravnava, skupnost, pacient, shizofrenija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,01 MB) |
5. Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijoAnja Janžur, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Shizofrenija je duševna motnja, ki prizadene in spremeni življenje tako pacientu kot njegovim svojcem. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti vpliv izobrazbe na odnos medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo.
Metode: Uporabili smo sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature, vključno z metodo kompilacije. Upoštevali smo smernice po PRISMA diagramu. Za kritično oceno raziskav smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institute. Podatke smo prikazali s tematsko analizo.
Rezultati: Od identificiranih 2.259 raziskav smo jih za končno analizo izbrali sedem, od tega 5 presečnih raziskav in 2 sistematični raziskavi, nato pa smo v nadaljevanju s pomočjo analize določili glavno kategorijo, kategorijo, podkategorije in proste kode. Naslov glavne kategorije je »Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo«, sledi ji kategorija »Vpliv dejavnikov na percepcijo medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo« ter nato podkategoriji z naslovoma »Pozitivni dejavniki …« in »Negativni dejavniki …«.
Razprava in sklep: V poklicu psihiatrične zdravstvene nege se medicinska sestra vsakodnevno srečuje z različnimi pacienti, pri čemer je bistvenega pomena njeno nenehno izobraževanje ter vzpostavitev primernega odnosa do pacientov, ki temelji na zaupanju in spoštovanju.
Ključne besede: duševne motnje, psihiatrična zdravstvena nega, terapevtski odnos v psihiatrični zdravstveni negi, stigma v psihiatrični zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,65 MB) |
6. Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikomMevludin Demirović, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Na onkološkem področju ima komunikacija ključno vlogo pri vzpostavitvi terapevtskega medsebojnega odnosa. V zaključni nalogi smo želeli raziskati področje posredovanja slabih novic in posledic, ki jih te puščajo na medicinskih sestrah, bolnikih in njihovih svojcih.
Metode: Opisna metoda dela je bila uporabljena s poudarkom na pregledu znanstvene literature. Vključene so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL ter Web of Science. Za prikaz poteka iskanja je bil uporabljen model PRISME. S piramidno hierarhijo dokazov smo ocenjevali moč dokazov in z JBI orodjem podali kritično oceno člankov.
Rezultati: Za končno analizo je bilo izbranih 7 člankov, od tega 1 sistematični pregled in analiza, 2 analitični presečni raziskavi in 4 kvalitativne raziskave. S pomočjo tematske analize smo določili kategorije s prostimi kodami. Glavna kategorija se glasi »Posredovanje slabih novic onkološkim bolnikom«, ki je sestavljena iz »Vloga medicinske sestre pri posredovanju slabih novic v povezavi s spreminjajočimi dejavniki« in »Vloga komunikacijskih modelov pri posredovanju slabih novic«. Rezultati kažejo na korelacijo med izboljšanimi izidi zdravljenja in splošnim zadovoljstvom z uspešno komunikacijo in prilagajanjem komunikacijskih modelov na osebo.
Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri posredovanju slabih novic onkološkemu bolniku, saj ga kontinuirano obravnava, vodi, podpira ter motivira skozi proces holističnega zdravljenja.
Ključne besede: komunikacijski modeli, terapevtski odnos, zdravstvena nega, onkološke medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,79 MB) |
7. Potreba po psihiatrični obravnavi pacientov pred in med časom epidemije covid-19 in potrebe po ustreznem kadruBarbara Jančarič, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Epidemija COVID-19 je korenito spremenila naše socialno življenje, ekonomijo in celoten sistem zdravstvenega varstva. Pomemben vpliv se je kazal pri splošni populaciji kot tudi pri ljudeh z že obstoječo duševno motnjo. Zaradi epidemioloških ukrepov se je povečala socialna izoliranost, ki je vodila v povečanje duševnih motenj kot so depresija, anksiozne motnje in samopoškodbeno vedenje. Stisko in posledice epidemije COVID-19 so doživljali tudi zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer so se spopadali s pomanjkanjem kadra, zapiranjem obstoječih enot, izolacijskimi ukrepi in soočanjem z novo boleznijo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki temelji na pregledu literature. Proučili smo strokovno znanstveno literaturo na temo pacienti z duševnimi motnjami in epidemijo COVID-19. Uporabili smo sistematični pregled literature, stare manj kot 10 let, ter izločili duplikate. Uporabili smo Boolove operaterje, in sicer AND in OR. Pregledali smo bazo podatkov Medis, pridobili število hospitaliziranih pacientov pred in med epidemijo COVID-19 in uporabili statistični parni t-test za preverjanje hipoteze.
Rezultati: Ugotovili smo, da se je od marca 2020 do februarja 2021 (v obdobju epidemije COVID-19) število hospitalizacij na Oddelku za psihiatrijo ni bistveno spremenilo (t(11)= 1,727, p = 0,112). V raziskovalnem obdobju je bilo zagotovljenega dovolj srednjega medicinskega kadra.
Razprava: Zaradi epidemioloških razmer so se zapirale določene enote na Oddelku za psihiatrijo, kar je povzročilo, da so pacienti težje dostopali do psihiatričnih ustanov, kar pa se ni odrazilo pomembno v številu hospitalizacij.
Ključne besede: zdravstvena nega, duševna motnja, zaposlovanje, izolacija, psihološki učinek, dostop do zdravstvene obravnave
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 438; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,07 MB) |
8. |
9. Vpliv glasbene terapije na duševno zdravje pacientov s shizofrenijoAleks Kukovec, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Glasbena terapija pomaga pacientom izboljšati kakovost življenja in zmanjša intenziteto in pojavnost simptomatike bolezni, vendar se na globalni ravni redkeje uporablja kot oblika nefarmakološkega zdravljenja. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo in ugotoviti vpliv glasbene terapije na duševno zdravje pacientov s shizofrenijo.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali in analizirali znanstveno literaturo v angleškem in slovenskem jeziku ter s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev poiskali ustrezno literaturo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in Cochraine Library.
Rezultati: V analizo smo vključili 6 člankov, ki so med seboj imeli podoben pristop ocenjevanja izidov glasbene terapije s pomočjo lestvic CDSS, BPRS, HADS in CGI. Raziskave so ugotovile, da glasbena terapija vpliva na intenziteto in pojavnost negativnih znakov ter omogoča lažje izražanje pacientov in boljšo socializacijo. Izboljša tudi sposobnost kognitivnega procesiranja, čustveno sproščenost in zmanjšuje ostale psihološke simptome, ki se pojavijo ob shizofreniji (depresija, tesnoba).
Ključne besede: Shizofrenija, glasbena terapija, duševno zdravje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 834; Prenosov: 168
Celotno besedilo (913,52 KB) |
10. Vpliv epidemije covid-19 na pojav depresije pri odraslihUrška Žuran, 2022, diplomsko delo Opis: Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj, zaradi katere ljudje poiščejo zdravniško pomoč. Leta 2019 se prvič pojavi bolezen, ki povzroča resne bolezni dihal, kot sta pljučnica in odpoved pljuč. Poimenovana je bila COVID-19 oziroma koronavirusna bolezen 2019. Nenaden izbruh te nalezljive bolezni in strogi ukrepi preprečevanja lahko negativno vplivajo na simptome depresije in povečujejo njeno pojavnost.
Izveden je bili sistematični pregled, analiza in sinteza literature, ki se je nanašala na vpliv epidemije COVID-19 na pojav depresije pri odraslih. Izbrane podatkovne baze so bile PubMed, Science Direct in Web of Science, omejitveni kriteriji pa so bili članki, objavljeni od 2020 do 2022 in celotno dostopni članki v angleškem jeziku. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama, ocena kakovosti dokazov je prikazana na podlagi hierarhije dokazov. V končni pregled smo vključili 9 študij. V sintezi dokazov smo rezultate razdelili v dva naslova. Vpliv COVID-19 na preučevane skupine je pokazal različne dejavnike tveganja glede na izpostavljenost. Zraven hitrega prepoznavanja bolj izpostavljenih skupin smo ugotovili, kako pomembna je pravočasna zaščita in ukrepanje.
Na pojav simptomov depresije ni vplivala večja verjetnost za okužbo ampak negativne spremembe, ki so se pojavile zaradi epidemije COVID-19. Karantena in izolacija sta, poleg drugih dejavnikov tveganja, močno prizadeli duševno zdravje ljudi. Tvegane skupine (npr.: ženske, mlada starost, brezposelnost) imajo več dejavnikov tveganja in potrebujejo dodatne zaščitne ukrepe pred pojavom simptomov epidemije.
Ključne besede: depresija, epidemija COVID-19, vpliv, odrasli
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 625; Prenosov: 130
Celotno besedilo (893,32 KB) |
