| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 110
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Physical activity drops during summer holidays for 6- to 9-year-old children
Tadeja Volmut, Rado Pišot, Jurij Planinšec, Boštjan Šimunič, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Regular physical activity (PA) reduces the health risk of childhood obesity and associated chronic diseases as well as mental health problems. Since PA declines as children age as well with future generations it is of highest importance to intervene in school and out-of-school settings. Out-of-school periods affect children's PA as it is mainly left to the interest and motivation of their parents. We compared accelerometer-based PA patterns in 93 6- to 9-year old children assessed four times: before (May/June), during (August), and after (September) summer holidays and at a 1-year follow up (May/June). Before summer holidays children were assessed also for anthropometry and motor tests. During summer holidays overall PA decreased by 18% (p < 0.001), physical inactivity increased by 5.5% (p < 0.001), moderate PA decreased by 53% (p < 0.001) and moderate to vigorous PA decreased by 45% (p < 0.001) when compared to before summer holidays. Furthermore, overall PA remained diminished also after summer holidays by 8.8% (p = 0.001) but recovered to baseline values at 1-year follow up. About 30% of overall PA and moderate to vigorous PA decrease during summer holidays could be explained by children's fitness level as a greater decrease was found in children with better results in standing long jump and 300-meter running time. Our finding detects an alarming summer holiday decrease in children PA that should not be neglected in future studies and intervention designs.
Ključne besede: MVPA, otroci, poletne počitnice, gibalna neaktivnost, sedentarnost, pospeškometer, children, vacations, physical inactivity, sedentary behavior, accelerometer
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (421,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Telesna aktivnost, sedentarno vedenje in učni dosežki študentov : magistrsko delo
Žaklina Vidović, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil preučiti povezave med telesno aktivnostjo, sedentarnim vedenjem in akademsko uspešnostjo študentov. V raziskavo je bilo vključenih 105 študentov razrednega pouka Univerze v Mariboru, od tega 29 (27,6 %) 2. letnika, 15 (14,3 %) 3. letnika, 23 (21,9 %) 4. letnika in 38 (36,2 %) študentov 1. letnika magistrskega študija. Stopnjo telesne aktivnosti študentov smo ugotavljali s pomočjo standardiziranega vprašalnika o telesni aktivnosti IPAQ, ki smo ga prilagodili za študentsko populacijo ter izrednim razmeram, povezanih s COVID-19. S pomočjo standardiziranega vprašalnika SIT-Q-7d pa smo ugotavljali čas, ki ga študenti preživijo sedentarno. Preko spletne ankete, s pomočjo programa 1ka, smo pridobili podatke, potrebne za raziskavo, le-te pa smo analizirali z računalniškim programom SPSS 27. Najprej smo izračunali osnovne statistične kazalnike, nato smo z enosmerno analizo variance (ANOVA) izračunali, ali obstajajo razlike med skupinami. Statistično pomembne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja p < 0,05. Ugotovili smo, da med stopnjo telesne aktivnosti študentov in njihovo povprečno oceno na fakulteti, ni statistično pomembne razlike, prav tako se ne opazijo razlike v relaciji med posameznimi letniki ter količino zmerne do visoke telesne aktivnosti. Čeprav smo predvidevali upad vključevanja v telesno aktivnost v višjih letnikih, se je pokazalo, da se, kljub temu da je 2. letnik v povprečju najbolj aktiven, napovedani upad telesne aktivnosti v višjih letnikih ne pojavlja. Ugotovili smo, da študenti največ časa preživijo sede, in sicer na fakulteti oz. ob študiju na daljavo, za opravljanje študijskih obveznosti (izven predavanj in vaj) ter med uporabo naprav z zasloni. Ob tako sedečem vsakdanu je zelo pomembno, da se študenti držijo smernic o telesni aktivnosti za odrasle, saj je redna telesna aktivnost eden najpomembnejših dejavnikov za preprečevanje bolezni in splošnega ohranjanja zdravja.
Ključne besede: telesna aktivnost, sedentarno vedenje, študenti, povprečna ocena, IPAQ
Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Motorični park za spodbujanje gibalnega razvoja otrok : magistrsko delo
Nina Fanedl, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil predstaviti vpliv motoričnega parka na gibalne sposobnosti otrok ter opraviti analizo motoričnih parkov po Evropi in v Sloveniji. Ker menimo, da mora privlačen in sodoben park postavljati nove standarde tako v kvaliteti kot tudi kvantiteti ter sprožati ustrezne večdimenzionalne prilagoditve med uporabniki, kar motorični park zagotovo jih, smo pripravili predlog motoričnega parka, katerega osrednji koncept je, z različnimi vadbenimi napravami in postajami, spodbuditi gibalno aktivnost otrok in mladostnikov, vzbuditi dobro fizično in psihično počutje, zadovoljstvo, ozaveščenost o vadbi ter pomena zavedanja aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Gre za stimulativno gibalno okolje, za spodbujanje motorične in športno-specifične gibalne sposobnosti. Motorični park vključuje pet področij treninga: koordinacijo, moč, hitrost, vzdržljivost, ravnotežje, natančnost in gibljivost. Ker lahko vsak uporabnik prilagodi način vadbe, je namenjen vsem starostnim in interesnim skupinam. Eden glavnih ciljev motoričnega parka je, preko športne aktivnosti, usposobiti posameznika za opazovanje in raziskovanje narave ter kulturne dediščine v kraju, kjer se športna aktivnost odvija, zato smo v zavedanju odgovornosti za vzdržen in trajnostni razvoj, posebno pozornost namenili trajnostnemu vidiku motoričnega parka kot okolja vzgoje za trajnostni razvoj. Navedeno kaže na številne prednosti, ki jih tak park prinaša v naša življenja in življenja prihodnjih generacij.
Ključne besede: Gibalni razvoj, gibalna aktivnost, gibalne sposobnosti, motorični park, večgeneracijski park, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 547; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

4.
Miselno-gibalne igre za mlajše učence : magistrsko delo
Nina Cizl, 2022, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je predstaviti miselno-gibalne igre za mlajše učence. Te igre imajo pomemben vpliv na možgane oziroma miselne procese in učenje. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Miselno-gibalne igre so igre, kjer so otroci tako fizično kakor tudi kognitivno aktivni, razvijajo pa tudi socialne sposobnosti. Namen izvajanja miselno-gibalnih iger je izboljševanje spomina, lažje sodelovanje pri učenju, zmanjševanje stresa, krepitev pozitivnih čustev za učenje in več telesne aktivnosti otrok. V vsaki dejavnosti so otroci postavljeni v situacije, ko morajo kritično razmišljati. Naučijo se razmišljati, medtem ko se zabavajo v gibanju. Ta odnos med gibanjem in učenjem podpirajo raziskave, ki kažejo, da gibanje izboljšuje razumevanje, učenci pa posledično dosegajo boljše rezultate v šoli. Praktični del je sestavljen iz miselno-gibalnih iger in primerov učnih priprav, ki vključujejo miselno-gibalne igre. Opisanih je štiriinštirideset miselno-gibalnih iger, ki se lahko glede na starost otrok tudi prilagodijo, vse pa je odvisno od kreativnosti učitelja. Vsaka igra je poimenovana, napisani so predvideni pripomočki, predlagani prostori, ki so primerni za izvajanje igre, in napotki, s katerimi predmeti poleg športne vzgoje se igra povezuje. Za lažjo predstavo, kako vključiti igre v pouk, so napisani trije primeri priprav z vključenimi miselno-gibalnimi igrami za različne starostne skupine in z različnimi medpredmetnimi povezavami. Miselno-gibalne igre so dobra motivacija za učenje in popestritev vseh učnih ur.
Ključne besede: gibanje, namen gibanja, učenje, otroške igre, medpredmetno povezovanje, miselno-gibalne igre
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 898; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

5.
Posledice omejitvenih ukrepov zaradi pandemije covid-19 na gibalne sposobnosti učencev : magistrsko delo
Katja Štesl, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Posledice omejitvenih ukrepov zaradi Covid-19 na gibalne sposobnosti učencev je bilo zastavljeno z namenom ugotoviti in raziskati s pomočjo rezultatov športnovzgojnega kartona, kakšne so spremembe v gibalnih sposobnostih skozi leta 2019, 2020 in 2021 in, ali se poznajo učinki omejitvenih ukrepov zaradi Covid-19 na gibalnih sposobnostih učencev. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati športnovzgojnih kartonov ter interpretacija rezultatov, izvedena na neslučajnostnem vzorcu populacije učencev od 1. do 9. razreda dveh osnovnih šol. Pridobljene podatke smo obdelali v programu SPPS 27. Za ugotavljanje razlik v gibalnih sposobnostih med učenci generacij 2019, 2020 in 2021 smo uporabili analizo variance. S Post Hoc preizkusom smo preverili, med katerimi skupinami glede na leto meritev prihaja do razlik. Statistično značilnost smo upoštevali na ravni p < 0,05. Rezultati analize kažejo, da med generacijami učencev 2019, 2020 in 2021 v glavnem ne prihaja do statistično značilnih razlik, razen pri ATV in PRE pri dečkih prvega VIO, pri AKGN in PRE pri dečkih drugega VIO, pri VZG pri dekletih drugega VIO, pri testu T600 za dečke tretjega VIO ter pri DT in T600 pri deklicah tretjega VIO. Rezultati so pokazali, da je testov s statistično značilnostjo malo, zato lahko na osnovi tega sklepamo, da epidemiološki ukrepi niso poslabšali gibalnih sposobnosti otrok. Ugotavljamo, da so imeli ukrepi za zajezitev pandemije Covid-19 negativne posledice na gibalni in telesni razvoj otrok, sploh v prvem valu pandemije Covid-19, vendar je v letu 2021 moč zaznati napredek teh, a je ta bistveno manjši kot pri preteklih generacijah. 
Ključne besede: gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, športnovzgojni karton, Covid-19, otroci
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 701; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Primerjava rezultatov športnovzgojnega kartona pred in po epidemiji COVID-19 : magistrsko delo
Primož Štern, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil ugotoviti možne vplive sprememb načina življenja na telesne značilnosti in gibalne sposobnosti, ki jih je prineslo obdobje med letoma 2018/19 in 2020/21. Med seboj so bili primerjani rezultati športnovzgojnih kartonov dveh generacij iz šolskih let 2018/19 (pred epidemijo) in 2020/21 (po epidemiji). V raziskovalni vzorec smo pri prvi generaciji zajeli 554, pri drugi pa 515 učencev. Podatke smo nato obdelali v programu SPSS, ki je s pomočjo t-preizkusa omogočil ugotavljanje statistično pomembnih razlik. Primerjava je bila izvedena glede na spol in razred. Najpogostejši upad rezultatov smo zasledili pri testih vese v zgibi, teka na 60 metrov in teka na 600 metrov. Pri vesi v zgibi je prišlo do velikih razlik v 1., 4. (oba spola), 5., in 7. razredu. Razlike so se pojavile tudi ob primerjavi obeh generacij. Za test teka na 60 metrov so bile razlike opazne v 2., 4. (oba spola), 6. in 7. razredu. Pri teku na 600 metrov pa so bile prisotne v 4., 5. in 6. razredu, razlike so se pojavile tudi ob primerjavi obeh celotnih generacij. Občasno je bilo opazno celo izboljšanje rezultatov. Možni vzroki za takšne rezultate so lahko ukrepi, omejeni na statistične regije, pretežno podeželska regija izbrane šole, ustrezen odziv odgovornih po prekinitvi ukrepov in splošna samodejavnost učencev.
Ključne besede: športnovzgojni karton, otroci, COVID-19, telesni fitnes
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 685; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

7.
XIV. divizija »nabira kilometre« – projekt za spodbujanje gibalne aktivnosti na Osnovni šoli XIV. divizije Senovo : magistrsko delo
Andraž Polutnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Po prvem šolanju na daljavo zaradi epidemije covida-19 smo na osnovni šoli XIV. divizije Senovo opazili upad gibalne dejavnosti pri učencih in v času ponovnega zaprtja šol sestavili ekipo za izvedbo projekta, ki bi učence in zaposlene spodbudil k aktivnemu življenjskemu slogu. Tako smo oblikovali projekt XIV. divizija »nabira kilometre«, ki je ob povezavi imena šole in zgodovinske zgodbe ter povezanosti celotnega kraja z boji XIV. divizije motiviral učence in zaposlene k »nabiranju kilometrov« na krajših, daljših sprehodih ali tekih. Namen magistrskega dela je predstaviti primer dobre prakse — projekt XIV. divizija »nabira kilometre«. Časovna izvedba projekta je sovpadala s časom bojev XIV. divizije na slovenskih tleh iz leta 1944. Sodelujočim smo zastavili izziv, da se v 20 dneh približajo ali celo premagajo razdaljo 180 kilometrov. V projektu so sodelovali učenci iz vseh razredov, učitelji in ostali zaposleni na šoli. Aktivnih je bilo 162 udeležencev, ki so skupno zbrali več kot 10.000 kilometrov. Da je projekt učence in zaposlene spodbudil k aktivnejšemu življenjskemu slogu, dokazuje povprečna dnevna vrednost, ki je več kot 7,5 kilometrov na posameznika oz. posameznico. Poleg glavne športne aktivnosti je projekt vključeval tudi vsebine iz drugih predmetov, ki jih je bilo mogoče spremljati na za ta namen ustvarjeni spletni strani. Projekt je bil dobro zasnovan. Zanimanje za sodelovanje je bilo veliko. Zbranih je bilo ogromno kilometrov. Prav tako je bila izkazana želja po nadaljevanju projekta v prihodnje.
Ključne besede: XIV. divizija, nabiranje kilometrov, šport, gibalna dejavnost, zdravje
Objavljeno v DKUM: 14.06.2022; Ogledov: 670; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

8.
Primerjava življenjskega sloga osnovnošolskih učiteljev pred in med epidemijo COVID-19
Laura Janžovnik Gregorc, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v življenjskem slogu osnovnošolskih učiteljev pred in med omejitvenimi ukrepi, ki so bili sprejeti za zajezitev virusa Covid-19. V raziskavo je bilo vključenih 207 učiteljev, od tega 148 (71,5 %) žensk in 59 (28,5 %) moških, ki so bili iz različnih osnovnih šol po Sloveniji. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete. Anketni vprašalnik se je nanašal na telesno aktivnost, prehranske navade, sedenje, stres in uporabo pametnih naprav z zasloni. Dobljene rezultate smo obdelali s programom SPSS 21. Razlika v življenjskem slogu pred in med epidemijo je bila izračunana s pomočjo t-preizkusa. Statistično pomembnost razlik smo ugotavljali na ravni tveganja p
Ključne besede: življenjski slog, zdravje, epidemija, gibalna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 06.04.2022; Ogledov: 952; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
Nogomet kot interesna dejavnost za mlajše učence osnovne šole : magistrsko delo
Luka Rajh, 2021, magistrsko delo

Opis: Gibalne aktivnosti so za otrokov razvoj zelo pomembne, saj mu poleg funkcionalnih in gibalnih sposobnosti pomagajo razvijati tudi socialne, čustvene in spoznavne lastnosti. Velikokrat se učenci poleg pouka športne vzgoje odločijo tudi za udeležbo v različnih interesnih dejavnostih, ki pomagajo pri razvijanju in odkrivanju učenčevih interesov ter so namenjene sprostitvi. Zelo pogosta in priljubljena interesna dejavnost je zagotovo nogomet, ki velja za zelo razširjeno igro, ter tako številnim posameznikom predstavlja zadovoljstvo in veselje. Namen magistrskega dela je predstaviti teoretično izhodišče ter nato pripraviti program za celoletno vadbo in na koncu izvesti in evalvirati tri ure nogometa kot interesno dejavnost v osnovni šoli. V ta namen smo izdelali letni program dela za interesno dejavnost nogomet (35 vadbenih enot). Pri vsaki vadbeni enoti so natančno opredeljeni cilji in rekviziti, natančno je zapisan pripravljalni del z uvodno igro in gimnastičnimi vajami ter glavni in zaključni del. V program je bilo vključenih 22 učencev petega razreda, ki so predstavljali neodvisen in neslučajnostni vzorec. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda praktičnega pedagoškega raziskovanja (opazovanje). Uporabljeni so bili tudi kvalitativni postopki metodologije. Rezultati so nas presenetili, saj smo pričakovali, da se bo več fantov in deklet opredelilo, da so jim bile izvedene vadbene enote zelo všeč, prav tako smo pričakovali, da bi se več učencev, v primeru, da bi organizirali interesno dejavnost nogomet, le-tega tudi udeležilo. Vzroke za takšen rezultat lahko iščemo predvsem v majhnem vzorcu, ki ga tako ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: šport, nogomet, interesna dejavnost, gibalna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 1093; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

10.
Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1578; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 5.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici