1. Miselno-gibalne igre za mlajše učence : magistrsko deloNina Cizl, 2022, master's thesis Abstract: Glavni namen magistrske naloge je predstaviti miselno-gibalne igre za mlajše učence. Te igre imajo pomemben vpliv na možgane oziroma miselne procese in učenje.
Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Miselno-gibalne igre so igre, kjer so otroci tako fizično kakor tudi kognitivno aktivni, razvijajo pa tudi socialne sposobnosti. Namen izvajanja miselno-gibalnih iger je izboljševanje spomina, lažje sodelovanje pri učenju, zmanjševanje stresa, krepitev pozitivnih čustev za učenje in več telesne aktivnosti otrok. V vsaki dejavnosti so otroci postavljeni v situacije, ko morajo kritično razmišljati. Naučijo se razmišljati, medtem ko se zabavajo v gibanju. Ta odnos med gibanjem in učenjem podpirajo raziskave, ki kažejo, da gibanje izboljšuje razumevanje, učenci pa posledično dosegajo boljše rezultate v šoli. Praktični del je sestavljen iz miselno-gibalnih iger in primerov učnih priprav, ki vključujejo miselno-gibalne igre. Opisanih je štiriinštirideset miselno-gibalnih iger, ki se lahko glede na starost otrok tudi prilagodijo, vse pa je odvisno od kreativnosti učitelja. Vsaka igra je poimenovana, napisani so predvideni pripomočki, predlagani prostori, ki so primerni za izvajanje igre, in napotki, s katerimi predmeti poleg športne vzgoje se igra povezuje. Za lažjo predstavo, kako vključiti igre v pouk, so napisani trije primeri priprav z vključenimi miselno-gibalnimi igrami za različne starostne skupine in z različnimi medpredmetnimi povezavami. Miselno-gibalne igre so dobra motivacija za učenje in popestritev vseh učnih ur.
Keywords: gibanje, namen gibanja, učenje, otroške igre, medpredmetno povezovanje, miselno-gibalne igre
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 294; Downloads: 65
 Full text (2,42 MB) |
2. Posledice omejitvenih ukrepov zaradi pandemije covid-19 na gibalne sposobnosti učencev : magistrsko deloKatja Štesl, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Posledice omejitvenih ukrepov zaradi Covid-19 na gibalne sposobnosti učencev je bilo zastavljeno z namenom ugotoviti in raziskati s pomočjo rezultatov športnovzgojnega kartona, kakšne so spremembe v gibalnih sposobnostih skozi leta 2019, 2020 in 2021 in, ali se poznajo učinki omejitvenih ukrepov zaradi Covid-19 na gibalnih sposobnostih učencev. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati športnovzgojnih kartonov ter interpretacija rezultatov, izvedena na neslučajnostnem vzorcu populacije učencev od 1. do 9. razreda dveh osnovnih šol. Pridobljene podatke smo obdelali v programu SPPS 27. Za ugotavljanje razlik v gibalnih sposobnostih med učenci generacij 2019, 2020 in 2021 smo uporabili analizo variance. S Post Hoc preizkusom smo preverili, med katerimi skupinami glede na leto meritev prihaja do razlik. Statistično značilnost smo upoštevali na ravni p < 0,05. Rezultati analize kažejo, da med generacijami učencev 2019, 2020 in 2021 v glavnem ne prihaja do statistično značilnih razlik, razen pri ATV in PRE pri dečkih prvega VIO, pri AKGN in PRE pri dečkih drugega VIO, pri VZG pri dekletih drugega VIO, pri testu T600 za dečke tretjega VIO ter pri DT in T600 pri deklicah tretjega VIO. Rezultati so pokazali, da je testov s statistično značilnostjo malo, zato lahko na osnovi tega sklepamo, da epidemiološki ukrepi niso poslabšali gibalnih sposobnosti otrok. Ugotavljamo, da so imeli ukrepi za zajezitev pandemije Covid-19 negativne posledice na gibalni in telesni razvoj otrok, sploh v prvem valu pandemije Covid-19, vendar je v letu 2021 moč zaznati napredek teh, a je ta bistveno manjši kot pri preteklih generacijah.
Keywords: gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, športnovzgojni karton, Covid-19, otroci
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 210; Downloads: 37
Full text (1,19 MB) |
3. Primerjava rezultatov športnovzgojnega kartona pred in po epidemiji COVID-19 : magistrsko deloPrimož Štern, 2022, master's thesis Abstract: Namen naše raziskave je bil ugotoviti možne vplive sprememb načina življenja na telesne značilnosti in gibalne sposobnosti, ki jih je prineslo obdobje med letoma 2018/19 in 2020/21. Med seboj so bili primerjani rezultati športnovzgojnih kartonov dveh generacij iz šolskih let 2018/19 (pred epidemijo) in 2020/21 (po epidemiji). V raziskovalni vzorec smo pri prvi generaciji zajeli 554, pri drugi pa 515 učencev. Podatke smo nato obdelali v programu SPSS, ki je s pomočjo t-preizkusa omogočil ugotavljanje statistično pomembnih razlik. Primerjava je bila izvedena glede na spol in razred. Najpogostejši upad rezultatov smo zasledili pri testih vese v zgibi, teka na 60 metrov in teka na 600 metrov. Pri vesi v zgibi je prišlo do velikih razlik v 1., 4. (oba spola), 5., in 7. razredu. Razlike so se pojavile tudi ob primerjavi obeh generacij. Za test teka na 60 metrov so bile razlike opazne v 2., 4. (oba spola), 6. in 7. razredu. Pri teku na 600 metrov pa so bile prisotne v 4., 5. in 6. razredu, razlike so se pojavile tudi ob primerjavi obeh celotnih generacij. Občasno je bilo opazno celo izboljšanje rezultatov. Možni vzroki za takšne rezultate so lahko ukrepi, omejeni na statistične regije, pretežno podeželska regija izbrane šole, ustrezen odziv odgovornih po prekinitvi ukrepov in splošna samodejavnost učencev.
Keywords: športnovzgojni karton, otroci, COVID-19, telesni fitnes
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 173; Downloads: 36
Full text (2,88 MB) |
4. XIV. divizija »nabira kilometre« – projekt za spodbujanje gibalne aktivnosti na Osnovni šoli XIV. divizije Senovo : magistrsko deloAndraž Polutnik, 2022, master's thesis Abstract: Po prvem šolanju na daljavo zaradi epidemije covida-19 smo na osnovni šoli XIV. divizije Senovo opazili upad gibalne dejavnosti pri učencih in v času ponovnega zaprtja šol sestavili ekipo za izvedbo projekta, ki bi učence in zaposlene spodbudil k aktivnemu življenjskemu slogu. Tako smo oblikovali projekt XIV. divizija »nabira kilometre«, ki je ob povezavi imena šole in zgodovinske zgodbe ter povezanosti celotnega kraja z boji XIV. divizije motiviral učence in zaposlene k »nabiranju kilometrov« na krajših, daljših sprehodih ali tekih. Namen magistrskega dela je predstaviti primer dobre prakse — projekt XIV. divizija »nabira kilometre«. Časovna izvedba projekta je sovpadala s časom bojev XIV. divizije na slovenskih tleh iz leta 1944. Sodelujočim smo zastavili izziv, da se v 20 dneh približajo ali celo premagajo razdaljo 180 kilometrov. V projektu so sodelovali učenci iz vseh razredov, učitelji in ostali zaposleni na šoli. Aktivnih je bilo 162 udeležencev, ki so skupno zbrali več kot 10.000 kilometrov. Da je projekt učence in zaposlene spodbudil k aktivnejšemu življenjskemu slogu, dokazuje povprečna dnevna vrednost, ki je več kot 7,5 kilometrov na posameznika oz. posameznico. Poleg glavne športne aktivnosti je projekt vključeval tudi vsebine iz drugih predmetov, ki jih je bilo mogoče spremljati na za ta namen ustvarjeni spletni strani. Projekt je bil dobro zasnovan. Zanimanje za sodelovanje je bilo veliko. Zbranih je bilo ogromno kilometrov. Prav tako je bila izkazana želja po nadaljevanju projekta v prihodnje.
Keywords: XIV. divizija, nabiranje kilometrov, šport, gibalna dejavnost, zdravje
Published in DKUM: 14.06.2022; Views: 257; Downloads: 39
Full text (3,72 MB) |
5. Primerjava življenjskega sloga osnovnošolskih učiteljev pred in med epidemijo COVID-19Laura Janžovnik Gregorc, 2022, master's thesis Abstract: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v življenjskem slogu osnovnošolskih učiteljev pred in med omejitvenimi ukrepi, ki so bili sprejeti za zajezitev virusa Covid-19. V raziskavo je bilo vključenih 207 učiteljev, od tega 148 (71,5 %) žensk in 59 (28,5 %) moških, ki so bili iz različnih osnovnih šol po Sloveniji. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete. Anketni vprašalnik se je nanašal na telesno aktivnost, prehranske navade, sedenje, stres in uporabo pametnih naprav z zasloni. Dobljene rezultate smo obdelali s programom SPSS 21. Razlika v življenjskem slogu pred in med epidemijo je bila izračunana s pomočjo t-preizkusa. Statistično pomembnost razlik smo ugotavljali na ravni tveganja p
Keywords: življenjski slog, zdravje, epidemija, gibalna aktivnost
Published in DKUM: 06.04.2022; Views: 417; Downloads: 80
Full text (1,35 MB) |
6. Nogomet kot interesna dejavnost za mlajše učence osnovne šole. : magistrsko deloLuka Rajh, 2021, master's thesis Abstract: Gibalne aktivnosti so za otrokov razvoj zelo pomembne, saj mu poleg funkcionalnih in gibalnih sposobnosti pomagajo razvijati tudi socialne, čustvene in spoznavne lastnosti. Velikokrat se učenci poleg pouka športne vzgoje odločijo tudi za udeležbo v različnih interesnih dejavnostih, ki pomagajo pri razvijanju in odkrivanju učenčevih interesov ter so namenjene sprostitvi. Zelo pogosta in priljubljena interesna dejavnost je zagotovo nogomet, ki velja za zelo razširjeno igro, ter tako številnim posameznikom predstavlja zadovoljstvo in veselje. Namen magistrskega dela je predstaviti teoretično izhodišče ter nato pripraviti program za celoletno vadbo in na koncu izvesti in evalvirati tri ure nogometa kot interesno dejavnost v osnovni šoli. V ta namen smo izdelali letni program dela za interesno dejavnost nogomet (35 vadbenih enot). Pri vsaki vadbeni enoti so natančno opredeljeni cilji in rekviziti, natančno je zapisan pripravljalni del z uvodno igro in gimnastičnimi vajami ter glavni in zaključni del. V program je bilo vključenih 22 učencev petega razreda, ki so predstavljali neodvisen in neslučajnostni vzorec. V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda praktičnega pedagoškega raziskovanja (opazovanje). Uporabljeni so bili tudi kvalitativni postopki metodologije. Rezultati so nas presenetili, saj smo pričakovali, da se bo več fantov in deklet opredelilo, da so jim bile izvedene vadbene enote zelo všeč, prav tako smo pričakovali, da bi se več učencev, v primeru, da bi organizirali interesno dejavnost nogomet, le-tega tudi udeležilo. Vzroke za takšen rezultat lahko iščemo predvsem v majhnem vzorcu, ki ga tako ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Keywords: šport, nogomet, interesna dejavnost, gibalna aktivnost
Published in DKUM: 28.01.2022; Views: 446; Downloads: 90
Full text (2,70 MB) |
7. Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobjuJana Košir, 2021, master's thesis Abstract: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Keywords: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Published in DKUM: 23.03.2021; Views: 770; Downloads: 112
Full text (1,85 MB) |
8. Vpliv telesnih razsežnosti na gibalne sposobnosti učencev in učenkAndreja Perko, 2020, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv telesnih razsežnosti na gibalno učinkovitost pri učenkah in učencih. Raziskovalni vzorec je zajemal 504 učence v starosti 9−11 let, 285 dečkov in 219 deklet. Telesne razsežnosti učenk in učencev smo izmerili s pomočjo standardiziranega antropometričnega instrumentarija, gibalne sposobnosti pa s pomočjo Eurofit testne baterije: dviganje trupa v 30 sekundah, taping 25 ciklov, predklon sede, šprint 10 x 5 m, Beep test, Flamingo ravnotežje in skok v daljino iz mesta ter dodatnimi testi: sonožni preskoki kolebnice 20 sekund, vodenje žoge med stožci in poligon nazaj. Za ugotavljanje povezanosti in vpliva telesnih razsežnosti na gibalno učinkovitost smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p < 0,05). Rezultati regresijske analize so pokazali, da telesne razsežnosti statistično značilno pojasnjujejo razlike v gibalni učinkovitosti pri 9, 10 in 11 let starih dečkih ter pri 10 in 11 let starih deklicah. Ugotoviti je mogoče, da so v obdobju poznega otroštva in začetku adolescence telesne razsežnosti in sestava telesa pomemben generator razlik gibalne učinkovitosti.
Keywords: gibalna učinkovitost, puberteta, telesne izmere, dečki, deklice
Published in DKUM: 22.01.2021; Views: 646; Downloads: 103
Full text (1,39 MB) |
9. ANALIZA MOTIVACIJE NA PLAVALNEM TEČAJU V OSNOVNI ŠOLIKristina Kaube, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo analizirali motiviranost otrok pri plavalnem tečaju. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti koliko in kako so otroci na plavalnih tečajih motivirani. Poleg tega smo skušali ugotoviti, kaj bi lahko naredili za večjo motiviranost otrok na plavalnih tečajih. V raziskavo je bilo vključenih 115 otrok, starih od 8 do 9 let. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom, s katerim smo izračunali osnovne statistične pokazatelje. Velika večina anketiranih otrok ima zelo rada plavanje in so se radi udeležili plavalnega tečaja, saj jih to sprosti in izboljša se njihova samozavest. Najbolj jih motivira želja po samemu sebi dokazati, da zmorejo, kar je vrsta notranje motivacije. Najmanj pa jih motivira želja drugim dokazati, da zmorejo. Za večjo motiviranost otrok pa bi lahko v plavalne tečaje dodali več igre in pa tekmovanja, ki pa bi moralo biti naravnano tako, da se tekmuje zato, da se izboljša lasten rezultat in se napreduje.
Keywords: motivacija, vrste motivacije, plavanje, plavalni tečaj, učenje plavanja.
Published in DKUM: 21.12.2020; Views: 434; Downloads: 33
Full text (1,18 MB) |
10. Analiza povezanosti izobrazbe staršev z gibalno učinkovitostjo dečkov v obdobju poznega otroštvaPrimož Mlinarič, 2020, master's thesis Abstract: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali izobrazba katerega od staršev, ki je hkrati tudi dober pokazatelj socialno-ekonomskega položaja družine, pojasnjuje razlike v gibalni učinkovitosti dečkov v obdobju poznega otroštva. V raziskavo je bilo vključenih 185 dečkov, ki so v času meritev obiskovali četrti, peti in šesti razred različnih osnovnih šol in so bili stari devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franc Rozman Stane Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Rezultate gibalnih sposobnosti otrok smo pridobili s pomočjo testne baterije EUROFIT, s katero smo izmerili koordinacijo telesa, hitrost teka, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, repetitivno moč ter ravnotežje. Podatke o stopnji izobrazbe staršev in socialnem položaju družine smo pridobili z anketnim vprašalnikom o športni dejavnosti, socialnem statusu in izobrazbi, ki so ga izpolnili starši. Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Velikost vpliva izobrazbe staršev na gibalno učinkovitost dečkov smo ugotavljali z uporabo statistične metode - regresijske analize. Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta in mame pomembno vpliva na gibalno učinkovitost dečkov. Dečki bolj izobraženih staršev so bolj gibalno učinkoviti kot njihovi vrstniki staršev, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe.
Keywords: gibalne sposobnosti, gibalna učinkovitost, izobrazba staršev, socialno-ekonomski položaj
Published in DKUM: 09.06.2020; Views: 857; Downloads: 94
Full text (1,24 MB) |
