| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 127
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje motenj avtističnega spektra med študenti
Aljaž Kos, 2021, diplomsko delo

Opis: Motnje avtističnega spektra so zelo kompleksne razvojno-nevrološke motnje. Njihova značilnost je, da so vse življenjske, kar pomeni, da posamezne značilnosti spremljajo posameznika tekom celotnega razvoja. Ker spadajo med najhitreje naraščajoče motnje, smo želeli raziskati, kakšno je poznavanje motenj avtističnega spektra med študenti treh fakultet severovzhodne Slovenije. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga strukturirali sami. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvenih, družbenih in naravoslovnih ved v severovzhodnem delu Slovenije. Pridobljene podatke smo statistično obdelali, analizirali in predstavili s pomočjo programov Microsoft Office Excel in Word. V raziskavo sta bila vključena 102 študenta. Skozi raziskavo smo ugotovili, da študenti poznajo motnje avtističnega spektra, vendar njihovo znanje o tej motnji na določenih področjih peša. To dejstvo pripisujemo temu, da se ne srečujejo prav pogosto s posamezniki z motnjami avtističnega spektra. Več znanja na temo motnje avtističnega spektra so pokazali študenti zdravstvenih ved. Dobro osveščanje o motnjah avtističnega spektra zelo pomembno pripomore k strpnosti in razumevanju posameznikov s to motnjo. Za boljše prepoznavanje in višjo raven znanja lahko pripomorejo promocije in raziskave s tega področja.
Ključne besede: motnje, avtizem, poznavanje, študentje
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 147; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
Pomen fizične aktivnosti pri depresiji
Nuša Iskra, 2020, diplomsko delo

Opis: Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki je vedno bolj v porastu in predstavlja globalni problem na področju javnega zdravja. Posameznik si lahko s preventivnimi ukrepi pred nastankom in med razvojem bolezni pomaga sam, eden izmed teh ukrepov je tudi fizična aktivnost. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšen pomen ima fizična aktivnost na depresijo v odrasli populaciji. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, saj smo opravili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (EBSCOhost, PubMed in Google Schoolar). Pomagali smo si s vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji ter tako vključili članke, do katerih smo imeli prost dostop in so bili publicirani od leta 2010 do 2020. Raziskave so si enotne, da ima fizična aktivnost bistven vpliv na depresijo v sklopu zdravljenja in preprečevanja. Ugotovili smo, da so pacienti, ki so izvajali fizično aktivnost v skladu s svetovnimi priporočili, imeli zmanjšane možnosti za razvoj depresije. Njeno vključevanje v proces zdravljenja pa ima pomemben antidepresivni učinek, saj lajša in zmanjšuje simptome. V sklopu koristnih učinkov na depresijo in na duševno zdravje nasploh je pomembno, da bi se bolj pogosto poudarjal in promoviral pomen fizične aktivnosti za širšo okolje. Deluje kot oblika samopomoči, ki je glede na stroške zdravljenja dostopna vsakomur, ob udejstvovanju v različne skupinske vadbe pa pozitivno vpliva na posameznikovo socialno integracijo.
Ključne besede: fizična aktivnost, odrasla populacija, depresija, telesna vadba, šport.
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (996,83 KB)

3.
Stigmatizacija alkoholikov in njihovih družin v domačem okolju
Mirjam Paljek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Osebe odvisne od alkohola se redkeje obravnavajo, kot duševno bolne, pripisuje se jim večja odgovornost za zdravstveno stanje, vzbujajo družbeno neodobravanje in več negativnih čustev. Stigma je porazdeljena na paciente in njihove svojce. Namen diplomskega dela je raziskati problem stigmatizacije oseb odvisnih od alkohola in njihovih družin v domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo pol strukturiranega intervjuja smo intervjuvali 5 zdravljencev. Z metodo odprtega kodiranja smo podatke pregledali in predstavili v tabeli. Med seboj smo jih objektivno primerjali in izpeljali sklepe. Rezultati: Dve osebi sta bile tekom zdravljenja deležni stigmatizacije s strani družinskih članov in okolice ter ena oseba s strani družine. Vse osebe so poročale o izkušnjah s stigmo po končanem zdravljenju. Stigmatizacijo doživljajo, kot osamljenost, odrinjenost, nezaupanje. Tri osebe povedo, da so stigmatizirani tudi njihovi družinski člani vključno z njihovimi otroci. Le v eni družini o stigmi govorijo in se z njo spopadajo. Diskusija in zaključek: Osebe odvisne od alkohola stigmatizacijo tekom zdravljenja doživljajo v lastnih družinah ter v okolji katerem živijo. Deležni so nezaupanja, izključevanja, posmehovanja. Po končanem zdravljenju so enako ali še bolj stigmatizirani. Posledično so osamljeni, imajo slabšo samopodobo, težko navezujejo stike in imajo težave na delovnih mestih. Posledice stigmatizacije občutijo tudi njihove družine še posebej otroci. Družine se težko soočajo z stigmo. Le redki se skupaj z družinskimi člani trudijo omiliti posledice stigme.
Ključne besede: alkoholizem, zdravljenje, odnos družbe, diskriminacija, družina
Objavljeno: 19.06.2020; Ogledov: 516; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (787,22 KB)

4.
Poznavanje demence ter oblik pomoči obolelim in njihovim svojcem
Tadeja Bauman, 2019, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: V razvitem svetu se zaradi izboljševanja življenjskih pogojev in napredka medicine podaljšuje življenjska doba, ki skupaj s stalno nizko rodnostjo vpliva na staranje prebivalstva. Ljudje smo v starosti krhki in dovzetnejši za različne bolezni. Ena od starostnih bolezni je demenca. Osrednji predmet raziskovanja v diplomskem delu je poznavanje demence ter oblik pomoči dementnim osebam in njihovim svojcem. Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Osnovni raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji, raziskovalni vzorec je zajemal 95 anketirancev, raziskava pa je bila opravljena v juniju 2019. Pridobljene rezultate smo obdelali v programu MS Excel in jih prikazali z grafi. Rezultati: Iz rezultatov opravljene raziskave izhaja, da anketiranci sicer poznajo demenco, vendar le do določene mere, zlasti v okviru osnovnih dejstev o bolezni. Najbolje jo poznajo ženske srednjih let, ne glede na izobrazbo. Anketiranci poznajo tudi najosnovnejše oblike pomoči, ki so dementnim osebam in njihovim svojcem na voljo v okviru zdravstvenega varstva, slabše pa poznajo oblike pomoči v okviru socialnega varstva in nevladnih organizacij. Diskusija in zaključek: Kljub zadovoljivemu poznavanju demence in oblik pomoči, ki so na voljo dementnim osebam in njihovim svojcem, to še ne zagotavlja pravočasnega in ustreznega ukrepanja v konkretni situaciji. Glede na to, da imamo kar tretjino možnosti, da se v času življenja srečamo z demenco, ter da sta zgodnja diagnoza in dobra osveščenost o oblikah pomoči pri tej bolezni bistvenega pomena za čim kakovostnejše življenje obolelih in njihovih svojcev, bi bilo smiselno okrepiti preventivne programe s tega področja.
Ključne besede: starost, bolezen, zgodnja diagnoza, družina, pomoč na domu, institucionalno varstvo.
Objavljeno: 29.01.2020; Ogledov: 455; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (516,29 KB)

5.
Prisotnost stresa pri zdravstvenih delavcih v psihiatriji ob izvajanju posebnih varovalnih ukrepov
Danijel Forštner, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Beseda stres je ena izmed najpogosteje uporabljenih besed v današnjem času. Zaradi narave dela so zdravstveni delavci vsakodnevno mnogokrat izpostavljeni stresu, v psihiatričnih bolnišnicah pa se med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov izpostavljenost nedvomno poveča, saj le-ta lahko posega tudi v svobodo in integriteto pacienta. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kateri posebni varovalni ukrepi so najbolj stresni, kako in kdaj jih anketiranci doživljajo kot najbolj stresne in kako se spopadajo z njim. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne ankete. Anketiranci so k anketi pristopili prostovoljno in je bila izvedena med zaposlenimi zdravstvenimi delavci v eni psihiatrični bolnišnici v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 70 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci največji stres doživljajo pri izvajanju posebnega varovalnega ukrepa telesnega oviranja s pasovi. Glede na čas izvajanja posebnega varovalnega ukrepa kot najbolj stresno opredelijo nočno izmeno. Za najpogostejši simptom stresa med izvajanjem posebnega varovalnega ukrepa so izpostavili pospešen srčni utrip. Za obvladovanje stresa pa večina anketirancev uporablja šport in rekreacijo. Diskusija in zaključek: Tempo in način dela zdravstvenih delavcev je zaradi izmenske narave dela podvržen povečani stresnosti. Zaradi načina dela je v psihiatričnih bolnišnicah izpostavljenost stresu še večja zaradi posegov v osebne svoboščine in pravice posameznikov, kar lahko privede do izpostavljenosti različnim vrstam agresivnosti. Zaposlenim je potrebno nuditi potrebno podporo v smislu razreševanja težav oz. analiziranju dogodkov ter omogočanje zadostnega počitka.
Ključne besede: Duševno zdravje, prisila, omejitev, obvladovanje stresa, psihiatrične ustanove.
Objavljeno: 24.12.2019; Ogledov: 734; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (865,55 KB)

6.
Dejavniki tveganja za prekomerno uživanje alkohola pri starostnikih
Goran Gjergjek, 2019, diplomsko delo

Opis: Alkohol je v Sloveniji precej velik javnozdravstveni problem, ki ne prizadene le posameznika, ampak tudi ljudi okrog njega. Tudi posamezniki v tretjem življenjskem obdobju pijejo alkohol pogosto ter – kar je skrb vzbujajoče – tudi tvegano in škodljivo. Namen diplomskega dela je bil opozoriti na problematiko prekomernega uživanja alkohola pri starostnikih, izpostaviti dejavnike tveganja za prekomerno pitje alkohola in načine za njihovo preprečevanje. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela s študijem slovenske in tuje strokovne literature. Pridobljene podatke smo sistematično pregledali, jih preučili, analizirali in jih smiselno vključili v diplomsko delo. Za pisanje smo uporabili program Microsoft Word. Ugotovitve iz raziskav kažejo, da starejši alkohol uživajo zaradi sprememb ali problemov, ki se v starosti pojavljajo, in sicer so to: upokojitev, osamljenost, izguba bližnje oz. ljubljene osebe. Kot posledice pa se pojavljajo problemi z ravnotežjem, katerim sledijo padci in poškodbe v obliki zlomov, spominske motnje in različna bolezenska stanja – od rakavih, srčno-žilnih in duševnih bolezni. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju alkoholizma je predvsem v ozaveščanju in izobraževanju starejših glede tveganega in prekomernega uživanja alkohola. Tudi pri odvajanju oz. zdravljenju pacienta od alkohola ima s svojo prisotnostjo v timu in pri obravnavi vsakega posameznika nadvse pomembno vlogo. Medicinska sestra je prva v obravnavi, ki posameznika sprejme in ga spremlja skozi celotno obravnavo vse do odpusta. Uživanje alkohola med starejšimi je še vedno sorazmerno slabo raziskano. Dostopni podatki in izkušnje o tem kažejo, da je to velik dejavnik tveganja za vse vidike zdravja v starosti, zato je preprečevanje dejavnikov tveganja izjemno pomembno.
Ključne besede: alkoholizem, vzroki alkoholizma, posledice alkoholizma, starejše prebivalstvo, zasvojenost.
Objavljeno: 15.11.2019; Ogledov: 815; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (870,20 KB)

7.
Preventiva na področju prepovedanih drog pri mladih
Tjaša Pernat, 2019, diplomsko delo

Opis: Mladostnikom pot do prodaje drog predstavlja izziv, saj je vse povezano z nezakonitim iskanjem prodajalcev. Vodi jih želja po eksperimentiranju in občutku pripadnosti v družbi. Medicinska sestra v sklopu preventivnih programov poskuša mladostnike predvsem ozavestiti o ohranjanju lastnega zdravja, soočanju z vsakodnevnimi morebitnimi problemi in zapolnitvi prostega časa. Namen diplomskega dela je predstaviti preventivne programe na področju prepovedanih drog.
Ključne besede: mladostnik in droge, nezakonite droge, odvisnost, medicinska sestra, EMCDDA
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 526; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (899,08 KB)

8.
Pristopi pri uporabi prisilne hospitalizacije v psihiatriji
Sabahudin Salkanović, 2019, diplomsko delo

Opis: Prisilna hospitalizacija predstavlja etično-moralno sporno intervencijo v zdravstveni obravnavi pacienta s težavami v duševnem zdravju. Gre za kompleksen pristop k reševanju akutnih psihiatričnih stanj v dobrobit pacienta za varovanje njegovega zdravja in ostalih. Namen diplomskega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o prisilni hospitalizaciji v psihiatriji.
Ključne besede: prisilno zdravljenje, pacient, hospitalizacija proti volji, posebni varovalni ukrepi, duševno zdravje, psihiatrična zdravstvena nega, psihiatrija
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 827; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (752,82 KB)

9.
Kakovost življenja pacienta s shizoafektivno motnjo
Ana Sajovic, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Za shizoafektivno motnjo so značilne epizodične motnje, pri katerih so vidni tako afektivni kot shizofreni simptomi, ki pa ne upravičujejo diagnoze bodisi shizofrenije ali depresivne ali manične epizode. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv shizoafektivne motnje na kakovost življenja. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno (opisno) metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizoafektivno motnjo. Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s prekomerno telesno težo, z motenim vzorcem spanja in s tesnobo, kar lahko vpliva na kakovost življenja. Pacientka dobro pozna sebe, se posluša, se zna soočiti s stresnimi situacijami, ki bi lahko vplivale na kakovost življenja. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da zna posameznik obvladovati stres, poslušati svoje telo, sebe. Prav tako je zelo pomembna vloga in podpora družine, skupnosti, ki v veliki meri pripomore k boljši kakovosti življenja pacienta.
Ključne besede: Duševne motnje, kvaliteta življenja, psihiatrična zdravstvena nega, negovalne diagnoze, NANDA
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 629; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (574,74 KB)

10.
Povezava med kakovostjo spanja in doživljanjem stresa pri reševalcih
Natalija Fekeža, 2019, diplomsko delo

Opis: Stresne situacije in posledično slabša kakovost spanja, je v prehospitalnem okolju pereč problem tamkajšnjih zaposlenih. Poleg slabše kakovosti spanja in zaznanega stresa pa sorazmerno s slednjim raste tudi stopnja skrbi za zdravje, saj višji kot je stres, višja je skrb.
Ključne besede: poklicni stres, kvalitetno spanje, prehospitalno okolje, nujna medicinska pomoč, zaznavanje stresa, skrb za zdravje.
Objavljeno: 16.09.2019; Ogledov: 314; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (468,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici