1. Vpliv glasbene terapije na duševno zdravje odraslega bolnika z rakomViktorija Gril, 2024, undergraduate thesis Abstract: Bolniki z rakom pogosto trpijo zaradi tesnobe in depresije. Za lajšanje le-teh se lahko kot nefarmakološka metoda uporablja glasbena terapija. Uporaba glasbe pri zdravljenju raka se lahko izvaja kot del storitev zdravstvene oskrbe. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati učinkovitost vpliva glasbene terapije na duševno zdravje odraslega bolnika z rakom.
V zaključnem delu smo uporabili opisno metodo dela. Zaključno delo temelji na pregledu znanstvene literature; za iskanje le-te smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect Potek iskanja literature smo predstavili s PRISMA diagramom, z analizo in s sintezo zbranih podatkov pa v evalvacijski in sintezni tabeli.
V končno analizo smo vključili osem člankov. Ugotovili smo, da lahko izvajanje glasbene terapije pozitivno vpliva na duševno zdravje onkološkega bolnika. Poročano je bilo, da vpliva na zmanjšanje občutka anksioznosti, stresa, žalosti. Bolniki so se počutili bolj zadovoljni, veseli. Pri nekaterih bolnikih pa ni prišlo do izboljšanja stanja. Glasbena terapija lahko pozitivno vpliva na duševno zdravje bolnikov z rakom, je enostavna in varna metoda za zmanjšanje anksioznosti in depresije. Uporaba glasbe na podlagi dokazov je usmerjena v doseganje fizičnih, čustvenih, kognitivnih in socialnih potreb bolnikov z rakom.
Keywords: glasbena terapija, rak, mentalno zdravje, onkološki bolnik
Published in DKUM: 23.10.2024; Views: 0; Downloads: 23
 Full text (1,35 MB) |
2. |
3. eZdravje in mladostniška socialna anksioznostRebeka Arbeiter, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Veliko mladih posameznikov, ki trpijo zaradi socialne anksioznosti, se sooča z ovirami pri zdravljenju in neradi iščejo strokovno pomoč. Tehnološko podprte terapije zagotavljajo dodatne terapevtske možnosti in lahko pomagajo premagati omejitve tradicionalnega zdravljenja socialne anksioznosti. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti vpliv eZdravja na lajšanje simptomov socialne anksioznosti pri mladostnikih.
Metode: Za namen izdelave zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Iskanje literature v angleškem jeziku je potekalo v podatkovnih bazah Web of Science, PubMed, Cochrane Library ter CINAHL Ultimate. Literaturo smo pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranih člankov. Potek iskanja smo prikazali s PRISMA diagramom. Sintezo zbranih podatkov smo prikazali s pomočjo sintezne tabele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 raziskav, od katerih je ena raziskava spadala v tretji nivo, pet raziskav pa v drugi nivo. Ugotovili smo, da intervencije na področju eZdravja, predvsem internetna kognitivna-vedenjska terapija (ICBT), ponujajo obetavno pot za lajšanje simptomov socialne anksioznosti pri mladostnikih.
Razprava in zaključek: Zaradi dostopnosti, razširljivosti, personalizacije, interaktivnosti in možnosti stroškovne učinkovitosti je eZdravje obetaven pristop za zagotavljanje z dokazi podprtega zdravljenja in preprečevanja socialne anksioznosti pri mladostnikih. Vendar je potrebnih še več raziskav za ugotavljanje učinkovitosti različnih vrst digitalnih intervencij ter njihove dolgoročne učinke.
Keywords: eZdravje, mladostniki, socialna anksioznost, lajšanje simptomov
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 68; Downloads: 54
Full text (925,17 KB) |
4. Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnostiNuša Novšak, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnosti predstavlja problem, s katerim se osebe z duševnimi motnjami soočajo. Namen zaključnega dela je na podlagi raziskave ugotoviti prisotnost stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev v primerjavi s splošno javnostjo.
Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci in splošna javnost. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardizirani vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne in sklepne statistike.
Rezultati: Ovrgli smo prvo hipotezo, saj ob primerjavi zdravstvenih delavcev in splošne javnosti nismo zaznali statistično značilne razlike (p = 0,268) v stopnji stigmatizacije. Ovrgli smo drugo hipotezo, saj glede na leta izkušenj dela v zdravstvu pri zdravstvenih delavcih nismo zaznali statistično signifikantne razlike (p = 0,568) v stopnji stigmatizacije. Ugotovili smo, da pri zdravstvenih delavcih zaznamo statistično pomembno razliko (p = 0,0297) v stopnji stigmatizacije glede na področje dela.
Diskusija in zaključek: Nismo ugotovili statistično značilne razlike v stopnji stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami med zdravstvenimi delavci in splošno javnostjo, prav tako ne s strani zdravstvenih delavcev glede na leta delovnih izkušenj v zdravstvu. V svetu potekajo ukrepi, ki zmanjšujejo stopnjo stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami.
Keywords: medicinska sestra, zdravstveni sistem, izobraževanje, klinično okolje, družba
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 191; Downloads: 54
Full text (1,35 MB) |
5. |
6. Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentovMaša Soršak, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije. Za seboj pušča velike posledice na duševnem zdravju splošne populacije, predvsem pa je prizadela mlade odrasle v času izobraževanja ter odraščanja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVID-19 na duševno zdravje študentov. Gradivo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Web of Science ter potek iskanja prikazali v diagramu PRISMA. Pregledali in analizirali smo strokovno in znanstveno literaturo ter določili nivoje dokazov izbranim člankom.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 19 člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je pandemija COVID-19 močno posegla v življenje študentov, kar se kaže na njihovem psihičnem počutju. Zaradi številnih ukrepov, kot so socialna izolacija, prepovedana druženja, izobraževanje na daljavo in nezmožnost študentskega dela, so se pri študentih pojavili povišana anksioznost, depresija, napadi panike, motnje spanja, samomorilne misli, stres.
Razprava in zaključek: Zaradi težav, ki jih je povzročila pandemija, lahko trdimo, da se je duševno zdravje študentov poslabšalo, zaradi česar bi bilo treba vzpostaviti boljšo socialno podporo ter razviti ustrezno javnozdravstveno intervencijo za obravnavanje čustvenih, psiholoških in socialnih potreb mladostnikov.
Keywords: Mentalno zdravje, COVID-19, študenti, posledice
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 926; Downloads: 175
Full text (792,35 KB) |
7. Dejavniki tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbiHana Cifer, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi izpostavljeni težjim stresnim situacijam, kot so trpljenje, umiranje in smrt bolnikov. Nudijo podporo bolnikom in tudi njihovim svojcem. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect in Web of Science. Za oceno izbranih člankov smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institues. Sintezo podatkov bomo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja.
Rezultati: V analizo smo vključili šest sistematičnih preglednih člankov. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci opravljajo zahtevnejša dela, delajo nadure, prevzemajo težke etične odločitve, nudijo oskrbo težje bolnim bolnikom in skrbijo za njihovo avtonomijo. Čez čas te situacije vplivajo na posameznikovo počutje, ki lahko vodi do psihične, fizične, čustvene preobremenjenosti oz. sindroma izgorelosti.
Razprava in sklep: Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi morajo poznati faktorje tveganja, ki sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. Pomembno je, da pravočasno prepoznajo morebitne simptome, ki kažejo na izgorelost, in še preden se ti simptomi močno razvijejo, uporabljajo oz. izvajajo morebitne ukrepe za preprečevanje sindroma izgorelosti.
Keywords: dejavniki tveganja, sindrom izgorelosti, zdravstveni delavci, paliativna oskrba.
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 705; Downloads: 195
Full text (1,10 MB) |
8. Odnos medicinskih sester do pacientov rasnih manjšin: sistematični pregled literatureAna Vidovič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Odnos do migrantov, ljudi različnih veroizpovedi in kultur je odvisen od njihovega sprejemanja v družbi in na nivoju posameznika. Raziskave dokazujejo odstopanja v dostopu do zdravstvenih sredstev, obravnave in odnosu zdravstvenih delavcev do rasnih manjšin. Namen zaključnega dela je opisati odnos medicinskih sester do pacientov rasnih manjšin.
Metode: Opravili smo pregled znanstvenih člankov. Iskanje člankov je potekalo po mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in SCOPUS. Za prikaz pregleda in izbora vključene literature smo uporabili PRISMA-pristop. Omejili smo iskalno strategijo na izbrano temo in določeno populacijo, izključili članke, ki so starejši od zadanih limitov, nepopolne in nedosegljive članke.
Rezultati: V končni pregled in analizo smo vključili 11 raziskav. Na odnos medicinskih sester do rasnih manjšin vplivajo pomanjkanje kulturnih kompetenc, znanja, osebna prepričanja in obstoječi stereotipi posameznih medicinskih sester. Na paciente, razlike v odnosu, vplivajo negativno, saj povzročajo nezaupanje, kar jih odvrača od koriščenja zdravstvenih storitev, tudi kadar je to nujno potrebno.
Razprava in sklep: Kljub dostopnim informacijam, medijem in literaturi se srečujemo z ovirami v zdravstveni oskrbi pacientov rasnih manjšin tako na strani medicinskih sester kot na strani pacientov in njihovih družin, kar lahko predstavlja problem na vseh ravneh javnega zdravstva. Za izboljšanje odnosov je pomembno zavedanje in sprejemanje pacientov ne glede na njihovo kulturno, versko ali socioekonomsko ozadje.
Keywords: zdravstvena obravnava, rasne manjšine, medicinska sestra, stereotipi, percepcija
Published in DKUM: 04.11.2022; Views: 667; Downloads: 88
Full text (1,62 MB) |
9. Pojav samomorilnih misli v času pandemije covid-19 pri zdravstvenih delavcih : Diplomsko deloČliresa Saramati, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Koronavirusna bolezen je kužna bolezen, ki je od prvega pojava leta 2019 prinesla številne zdravstvene, socialne in gospodarske spremembe po vsem svetu. Velik vpliv je imela na duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije. Zdravstveni delavci so izpostavljeni velikemu tveganju za razvoj samomorilnih misli, zaradi neposrednega vključevanja v oskrbo bolnikov s covidom-19. Namen zaključnega dela je bil raziskati pojav samomorilnih misli v času pandemije covida-19 pri zdravstvenih delavcih.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili sistematični pregled, kritično in tematsko analizo ter sintezo strokovne literature na temo pojav samomorilnih misli v času pandemije covida-19 pri zdravstvenih delavcih. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in CINAHL&Medline.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je pandemija covida-19 pustila veliko posledic na duševnem zdravju zdravstvenih delavcev. Poročali so o pojavu samomorilnih misli, samomorilnega vedenja, depresiji, motnjah spanja, izgorelosti in stresu na delovnem mestu med pandemijo.
Razprava in zaključek: V času pandemije covida-19 je bil zaznan povišan pojav samomorilnih misli med zdravstvenimi delavci. Pojav samomorilnih misli lahko preprečimo, če v krizni situaciji poskrbimo za ustrezno vzdrževanje zdravstvenega kadra, predvsem na duševnem zdravju.
Keywords: samomorilne misli, zdravstveni delavci, covid-19
Published in DKUM: 14.07.2022; Views: 1082; Downloads: 271
Full text (609,17 KB) |
10. Dolgotrajna kakovost življenja žensk obolelih za rakom dojkeDoroteja Povše, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: V Sloveniji se je petletno preživetje obolelih za rakom dojke povečalo za 3 %, zato je rehabilitacija obolelih usmerjena v izboljšanje kakovosti življenja in ne le podaljšanje življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako pacientke z rakom dojke 5 let ali več po postavitvi diagnoze ocenjujejo kakovost svojega življenja.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Namenski vzorec je zajemal 22 žensk, članic skupine za samopomoč obolelih za rakom dojke. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike.
Rezultati: Ugotovili smo, da 72 % žensk 5 let ali več po postavitvi diagnoze rak dojke ocenjuje kakovost svojega življenja boljše kot pred postavitvijo diagnoze. Zaznanih je bilo nekaj negativnih posledic. 54 % jih zelo skrbi, ko zbolijo, 46 % jih spolnost ne zanima preveč, težave s hojo po stopnicah in negotovostjo ima 41 % žensk, 23 % jih ima težave s spominom. Zaznani pa so bili tudi pozitivni rezultati. 82 % jih je mnenja, da odkar so premagale raka dojke, so močne osebe, prav tako jih 82 % navaja, da se lahko zanesejo na svoje bližnje. Samo 9 % jih ima težave s samopodobo.
Razprava in sklep: Kljub temu, da v večini ženske po prebolelem raku dojke ocenjujejo kakovost svojega življenja kot dobro, so zaznane težave na posameznih področjih življenja. Potrebno je zavedanje medicinske sestre o pomenu kakovosti življenja za posameznico in vrednotenje kakovosti življenja ter sledenje in celostna rehabilitacija obolelih žensk.
Keywords: rak dojke, zdravljenje, preživeli, vloga medicinske sestre, društva za samopomoč
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 973; Downloads: 144
Full text (1,27 MB) |
