Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kronični koronarni sindrom in miokardni infarkt (MI) sta pri sladkornih bolnikih tipa 2 (SBT2) posledica kronične hiperglikemije in zvišanih nivojev oksidativnega stresa. V svoji retrospektivni asociacijski študiji smo raziskovali vpliv polimorfizmov genov, ki vplivajo na nivo oksidativnega stresa v telesu in na druge patofiziološke poti v procesu ateroskleroze. Od 1471 preiskovancev s SBT2 jih je 378 doživelo MI (primeri). Preiskovali smo povezave s polimorfizmi rs6060566 gena ROMO1, rs1333049 gena CDKN2B-AS1, rs841 gena GCH1, rs1800566 gena NQO1, rs702483 gena RAC1, rs9349379 gena PHACTR1 in rs3739998 gena JCAD. Dokazali smo povezavo MI s polimorfizmoma rs1333049 in rs3739998. Vsem preiskovancem smo izmerili nivo 8-hidroksi-2′-deoksigvanozina (8-OHdG) za določitev stopnje oksidativnega stresa, vendar razlik med primeri in kontrolami nismo našli. Tudi v povezavi s preiskovanimi polimorfizmi razlik v nivoju 8-OHdG ni bilo. 146 bolnikov s SBT2 je opravilo koronarno računalniško tomografsko angiografijo (CCTA). Našli smo povezavo med alelom C polimorfizma rs6060566 gena ROMO1 in ≥ 50 % – ≤75 % zožitvami koronarnih arterij. Polimorfizme rs6060566, rs1333049, rs1800566, rs9349379, rs3739998 smo opredelili kot polimorfizme tveganja. MI je bil pogosteje prisoten pri posameznikih z večjim številom prisotnih genotipov tveganja in s prisotnostjo ≥ 4 alelov tveganja. Z večjim številom alelov tveganja je bila višja ocena kalcinacij koronarnih arterij (CAC). V endarteriektomijskem tkivu koronarnih arterij 40 bolnikov smo dokazali večjo ekspresijo ROMO1 pri nosilcih alela C rs6060566.
Ključne besede: miokardni infarkt, sladkorna bolezen tipa 2, oksidativni stres, koronarna bolezen, polimorfizem
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 10
Celotno besedilo (5,14 MB)

Opis: Purpose: We determined the prevalence of the clinical and biochemical risk factors as well as the extent of atherosclerosis in carotid arteries in patients with diabetes mellitus type 2(DMT2). Methods: A total of 289 subjects with DMT2 and 157 healthy subjects were enrolled in this prospective cross-sectional study. Leveles of total cholesterol, high-density lipoprotein-cholesterol (HDL-C), low-density lipoprotein-cholesterol (LDL-C), triglycerides, fasting, blood glucose, fribrinogen, and high-sensitivity C-reactive protein (hsCRP) were measured using standard biochemical methods. Carotid atherosclerosis was assessed by ultrasonography. Intima media thickness (IMT), plaque type and plaque score were also determined.
Ključne besede: karotidna ateroskleroza, sladkorna bolezen, metabolni sindrom
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 9
Celotno besedilo (361,29 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: Ateroskleroza je kronično vnetno dogajanje, za katero je značilno nalaganje leh, sestavljenih iz penastih celic, celic imunskega sistema, celic vaskularnega endotelija, ravnih mišičnih celic, trombocitov, zunajceličnega matriksa in z maščobami bogatega jedra z nekrozami in s fibroznim okolnim tkivom. Zapleti ateroskleroze so glavni vzrok obolevnosti in smrti v razvitem svetu. Sladkorna bolezen je pomemben dejavnik tveganja za razvoj ateroskleroze. Ključno patološko dogajanje pri aterosklerozi je poškodba endotelija arterijske stene oziroma vnetni odgovor, ki ga poškodba sproži. Poškodba spodbudi endotelijske celice k izločanju vazoaktivnih in adhezijskih molekul, citokinov in rastnih dejavnikov. Ugotovljena je zvišana raven adhezijskih molekul pri bolnikih z napredovalo aterosklerozo in s sladkorno boleznijo. Pomembna v razvoju ateroskleroznih sprememb bi lahko bila vloga genskih označevalcev, vpletenih v vnetni odgovor. Postavili smo hipotezo, da genski označevalci, ki uravnavajo vnetni odgovor, vplivajo na nastanek ateroskleroznih sprememb in napredovanje ateroskleroze karotidnih arterij pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB tipa 2). Z asociacijsko raziskavo smo ugotavljali povezavo med polimorfizmom K469E (rs 5498) gena za ICAM 1, polimorfizmom G241A (rs 1799969) gena za ICAM 1, polimorfizmom C373G (Leu125Val, rs 668) gena za PECAM 1, polimorfizmom –1082 G/A (rs18000896) gena za interlevkin 10 (IL 10), polimorfizmom –1159 A/C (rs3212227) gena za interlevkin 12 (IL 12), polimorfizmom –607 C/A (rs1946518) gena za IL 18 in polimorfizmom –137 G/C (rs187238) gena za IL 18 ter ultrazvočnimi označevalci ateroskleroze, napredovanjem ultrazvočnih označevalcev ateroskleroze in stabilnostjo leh v vratnih arterijah. V raziskavo smo vključili 795 preiskovancev; 595 je bilo bolnikov s SB tipa 2 in 200 preiskovancev v kontrolni skupini brez SB tipa 2. Preiskovanci so bili slovenskega rodu in niso bili v sorodu. Odvzeli smo jim kri za biokemijske in molekularnogenetske preiskave ter izvedli doplersko preiskavo karotidnih arterij. Preiskovanci so izpolnili vprašalnik z anamnestičnimi podatki. Primerjava ultrazvočnih označevalcev ateroskleroze je pokazala statistično pomembno višje vrednosti v debelini intime in medije (DIM) karotidnih arterij (p = 0,03), v seštevku debeline leh (p = < 0,001) in v številu segmentov z lehami (p = 0,01) v skupini bolnikov s SB tipa 2. Prav tako so bile statistično pomembno višje vrednosti pri kontrolnem pregledu v letnem prirastku DIM karotidnih arterij (p = 0,02), Δ števila segmentov z lehami (p = 0,03) in Δ seštevka debeline leh (p = 0,02) v skupini bolnikov s SB tipa 2. Ugotovili smo povezavo med genotipom EE K469E (rs5498) polimorfizma za ICAM 1 in višjo vrednostjo seštevka debeline leh (p = 0,04), prisotnostjo nestabilnih leh (p = 0,01) in večjim letnim prirastkom DIM karotidnih arterij (p = 0,04) pri bolnikih s SB tipa 2. Rezultati niso pokazali statistično pomembne povezave med ultrazvočnimi označevalci ateroskleroze in genotipi polimorfizma G241A (rs1799969) gena za ICAM 1 pri bolnikih s SB tipa 2. Statistično pomembna razlika je bila ugotovljena med genotipom GG polimorfizma C373G (rs668) gena za PECAM 1 in prisotnostjo leh v karotidni arteriji (p = 0,03). Genotipi polimorfizma rs668 gena za PECAM 1 na druge ultrazvočne označevalce ateroskleroze niso vplivali enako kot na napredovanje ateroskleroznih sprememb. Za genotipa GA in AA polimorfizma G1082A (rs1800896) gena za IL 10 so bile značilne statistično pomembno stabilnejše lehe glede na genotip GG (p = 0,03). Genotipi polimorfizma rs1800896 gena za IL 10 na druge ultrazvočne označevalce ateroskleroze karotidne arterije niso vplivali enako kot na napredovanje ateroskleroze. V raziskavi nismo ugotovili povezave med ultrazvočnimi označevalci ateroskleroze in genotipi polimorfizma C1159A (rs3212227) gena za IL 12 pri bolnikih s SB tipa 2. Prav tako nismo ugotovili povezave med genotipi polimorfizma C607A (rs1946518) in G137C (rs187238) gen
Ključne besede: sladkorna bolezen, progresija ateroskleroze, ultrazvočni označevalci ateroskleroze, polimorfizem, ICAM 1, PECAM 1, interlevkin 10, interlevkin 12, interlevkin 18
Objavljeno v DKUM: 26.04.2017; Ogledov: 3642; Prenosov: 147
Celotno besedilo (10,21 MB)

Opis: Ateroskleroza je eden glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu. Ateroskleroza karotidnih arterij je kazalnik sistemske ateroskleroze in izvor embolizmov, ki povzročijo prehodno ishemično atako ali možgansko kap. Oksidativni stres igra pomembno vlogo pri patogenezi skadkorne bolezni tipa 2 (SB), ki jo označujeta pospešen razvoj mikro- in makrovaskularnih zapletov. Miokardni infarkt in možganska kap se pri bolnikih s SB pojavljata do 4-krat pogosteje kot pri bolnikih brez SB in sta povezana z večjim številom zapletov in večjo umrljivostjo. Povečane dovzetnosti za aterosklerozo pri bolnikih s SB ne moremo v celoti pojasniti samo s pomočjo klasičnih dejavnikov tveganja. Stopnja oksidativnega stresa se pri posameznikih razlikuje in je vsaj delno genetsko pogojena. Genetski označevalci, ki so vpleteni v oksidativni stres, bi lahko igrali pomembno vlogo pri aterosklerozi karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Postavili smo hipotezo, da genetski dejavniki, ki povečujejo oksidativni stres, vplivajo na nastanek ateroskleroze karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Z asociacijsko raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstaja povezava med polimorfizmom +35A/C gena za SOD1, polimorfizmom Val16Ala gena za SOD2, polimorfizmom Gly/Arg gena za SOD3, polimorfizmom -262 C/T gena za katalazo, polimorfizmom Ile105Val gena za GSTP1, polimorfizem genov za GSTM1 in GSTT1, polimorfizmom 242 C/T gena za p22phox NAD(P)H, polimorfizmom -463A/G gena za mieloperoksidazo, polimorfizmom 4a/b gena za eNOS in polimorfizmom 277 A/G gena za iNOS in aterosklerozo karotidnih arterij pri bolnikih s SB. V presečno raziskavo smo vključili 287 bolnikov s SB tipa 2 in 158 zdravih oseb, ki so bile po spolu in starosti primerljive s preiskovanci s SB. Na ta način smo dobili referenčno skupino za primerjavo debeline intime in medije (DIM) v Pomurju. Preiskovancem smo opravili dvojno barvno dopplersko preiskavo karotidnih arterij in biokemijske preiskave s standardnimi bio-kemijskimi postopki. Vsi preiskovanci so bili slovanskega porekla in niso bili v sorodu. Poli-morfizme smo testirali s pomočjo verižne reakcije s polimerazo, s pomočjo multipleks reakcije PCR in z metodo PCR v realnem času. V pomurski populaciji je DIM pri bolnikih s SB značilno večja kot v zdravih preiskovancih brez diabetesa (1,09 ± 0,12 mm vs. 0,98 ± 0,14 mm; P=0,001). Pri bolniki s SB smo ugotovili, da je ničelni alel GSTT1-0 gena za GSTT1 tvegani alel za večji seštevek plakov na karotidnih arterijah. Genotip TT polimorfizma C242T gena za p22phox NAD(P)H je zaščitni genotip pred aterosklerozo karotid pri bolnikih s SB tipa 2 v Pomurju. Genotip bb polimorfizma 4a/b v intronu 4 gena za eNOS je tvegani genotip za visoki seštevek plakov. Z multivariatno regresijsko analizo smo ugotovili, da imajo nosilci alela T polimorfizma -262 C/T gena za katalazo pomembno nižjo nevarnost tveganja za visok seštevek plakov kot nosilci alela C. Z asociacijsko raziskavo nismo ugotovili povezave med polimorfizmi +35A/C gena za SOD1, Val16Ala gena za SOD2, Gly/Arg gena za SOD3, Ile105Val gena za GSTP1, -463A/G gena za mieloperoksidazo, gena za GSTM1, gena za GSTT1 in 277 A/G gena za iNOS ter aterosklerozo karotidnih arterij pri bolnikih s SB. Z rezultati raziskave smo dobili podatke, ki bodo doprinesli k boljšemu razumevanju pomena genetskih in biokemijskih dejavnikov tveganja pri nastanku ateroskleroze karotid, prav tako pa tudi potrjujejo njihovo pomembno vlogo pri strukturi plakov in razširjenosti plakov pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Ključne besede: sladkorna bolezen, karotidna ateroskleroza, klasični dejavniki tveganja za srčnožilna obolenja, debelina intime - medije, seštevek plakov, debelina plakov, oksidativni stres, polimorfizmi genov oksidativnega stresa, Cu/Zn superoksidna dismutaza, Mn superoksidna dismutaza, zunajcelična superoksidna dismutaza, katalaza, mieloperoksidaza, glutationska transferaza, NAD(P)H-oksidaza, endotelna dušikova oksidaza, inducibilna dušikova oksidaza
Objavljeno v DKUM: 25.05.2012; Ogledov: 5471; Prenosov: 359
Celotno besedilo (2,52 MB)