SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 36
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
POSREDOVANJE BESEDNEGA ZAKLADA S POMOČJO DIDAKTIČNIH IGER NA PRIMERU NEMŠKIH IMEN ZA TELESNE DELE IN BARVE
Veronika Bukovec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Da bi učenci pri pouku tujega jezika čim hitreje dosegli želene učne rezultate, jim morajo učitelji nuditi takšne metode, ki bodo za učence zanimive, kajti le na ta način se bodo učenci z vnemo učili in učni uspeh ne bo izostal. S pomočjo testnih izidov v dveh osnovnošolskih razredih, kjer sem svoje praktično delo izvedla, sem hotela raziskati, ali dosežejo učenci, ki so se učili s pomočjo didaktičnih iger, boljše rezultate v primerjavi z drugim razredom, v katerem so se učenci učili brez didaktičnih iger. Z anketama sem hotela dokazati, da so se pri učencih, ki so se učili s pomočjo didaktičnih iger, razvili močnejši pozitivni občutki, lažje je stekla komunikacija, motivacija pa je bila višja kot pri učencih, ki so se učili brez didaktičnih iger.
Keywords: PRVI JEZIK, DRUGI JEZIK TER TUJI JEZIK, POSREDOVANJE BESEDIŠČA, DIDAKTIČNA IGRA
Published: 13.08.2009; Views: 1873; Downloads: 248
.pdf Full text (14,57 MB)

2.
BESEDILOSLOVNE ZNAČILNOSTI V BLOGIH
Tadej Čuk, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Blogi izpolnjujejo konstitutivne kriterije po Beaugrandu in Dresslerju in spadajo tako med tekste. Za makrostrukturo blogov je značilen uvod z naslovom. Jedra so po navadi sestavljena iz dveh do devetih odstavkov, zaključek pa tvorijo različni podatki. Najpogostejša vrsta tema-rema progresije je progresija s temami, izpeljanimi iz krovne teme. Od pozicijskih označevalcev govorčevega stališča se najpogosteje pojavljajo uvajalni pozicijski označevalci, sklepni pozicijski označevalci in odzivni signali pa redkeje. Za komentarje k blogom je značilno, da se v njih najdejo vse vrste pogovornih sekvenc. Direktivna govorna dejanja se pojavljajo v vseh petih analiziranih blogih. V stavčni zgradbi prevladujejo večstavčne povedi, sledijo jim enostavčne. V vseh petih blogih se je pojavilo neposredno nagovarjanje. Po situacijskih kriterijih (bližinskost-odmaknjenost) se blogi uvrščajo bolj proti polu odmaknjenosti. Z vidika posebnih znakovnih kombinacij so blogi zelo bogati z okrajšavami, redkeje se pojavljajo emotikoni, onomatopoetični izrazi in nepregibni izrazi stališča. Primerjava blogov iz različnih kulturnih okolij ni pokazala nobenih večjih jezikovnih razlik razen švicarskih narečnih izrazov, v avstrijskem blogu pa ni bilo mogoče najti nobenega glasovnega izpusta.
Keywords: blog, besediloslovje, konstitutivni kriteriji, zgradba besedil, situacijski kriteriji, posebne znakovne kombinacije, medkulturne podobnosti in razlike
Published: 15.12.2010; Views: 2137; Downloads: 146
.pdf Full text (648,52 KB)

3.
NAČELA PODNASLAVLJANJA NA PRIMERU FILMA ZBOGOM, LENIN!
Janja Vogrin, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Avdiovizualno prevajanje, kamor štejemo podnaslavljanje in sinhronizacijo, je relativno novo prevajalsko področje, ki se še razvija. S širjenjem množičnih medijev, ki omogočajo medkulturno izmenjavo, pa so se že pred leti pojavile težnje po poenotenju določenih standardov pri prevajanju filmov in oddaj, ki bi veljali po vsej Evropi. Ker Slovenija spada med države, ki se običajno odločajo za podnaslavljanje, smo jih v diplomskem delu še posebej izpostavili. Najprej smo opredelili obe obliki avdiovizualnega prevajanja in ju med seboj primerjali, v nadaljevanju pa smo predstavili različne vrste podnaslavljanja. Na koncu teoretičnega dela smo podrobneje opisali nejezikovna oz. medijska in jezikovna oz. lingvistična načela, v empiričnem delu pa smo med seboj primerjali po eno različico profesionalnih in amaterskih podnapisov filma Zbogom, Lenin! (izv. Good bye, Lennin!) in ugotavljali, v kolikšni meri sledijo načelom podnaslavljanja, katerim načelom dajejo prednost in ali profesionalni prevajalec dejansko v večji meri zavedno upošteva ta načela. Ugotovili smo, da je skladno z našimi pričakovanju profesionalni prevajalec večini načel bolj dosledno sledil kot amaterski prevajalec, prednost pa so vsekakor imela jezikovna načela.
Keywords: avdiovizualno prevajanje, podnaslavljanje, sinhronizacija, vrste podnaslavljanja, načela podnaslavljanja, film Zbogom, Lenin!
Published: 29.03.2011; Views: 2830; Downloads: 431
.pdf Full text (1,26 MB)

4.
VPLIV ABSTRAKTNOSTI IN DOLŽINE SAMOSTALNIKOV NA KRATKOROČNO POMNENJE
Mirjana Basarić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga raziskuje, v kolikšni meri odpoklic jezikovnih stimulansov (samostalnikov) po njihovi sestavi (število zlogov) in pomenu (konkretnostma stopnja) vpliva na te. Uspeh odpoklica je odvisen od glasnega branja, saj je ovirana kapaciteta delovnega spomina. Opravljeni so bili trije različni eksperimenti in raziskano je bilo, ali so naše domneve in predpostavke pravilne. Predpostavk je bilo pet, in sicer kakšen je učinek glede na: dolžino samostalnikov, glede na konkretnost samostalnikov, zaporedje samostalnikov, zvočno podobnost samostalnikov in glede na pogostostno rabo samostalnikov. Izkazalo se je, da si krajše samostalnike lažje zapomnimo kot daljše, lažje jih prikličemo iz spomina (npr. oblast), lažje in hitreje iz spomina prikličemo konkretne samostalnike in ne abstraktnih (npr. grobar). Prav tako si lažje zapomnimo in hitreje prikličemo iz spomina samostalnike, ki se pojavijo na koncu (npr. smrtni udarec), in samostalnike, ki se pogosteje pojavljajo (npr. kmetijstvo).
Keywords: Delovni spomin, Baddely & Hitch, teorija kodiranja, shranjevanje, abstraktnost samostalnikov, eksperimenti, predpostavke.
Published: 26.10.2011; Views: 1712; Downloads: 77
.pdf Full text (703,73 KB)

5.
Besedilnovrstne značilnosti nemških medmrežnih dnevnikov s stališča teorije naravnosti
Dejan Kopold, 2011, dissertation

Abstract: Na prvi pogled se jezikovna raba v nemških medmrežnih dnevnikih bistveno ne razlikuje od tiste v drugih splošnih in medmrežnih besedilih, v katerih prevladuje uporaba pisnega prenosnika. Vendar nam že nekoliko podrobnejša primerjava besedil med seboj razkriva, da medmrežni dnevniki vsebujejo več prvin ustnega pogovornega jezika, kot je to sicer značilno za pisno posredovana sporočila. Glede na dejavnike, kot so pisni prenosnik, prostorski odmik med udeleženci, časovni zamik v komunikaciji, javni značaj pogovora in socialna tujost med udeleženci, je v medmrežnih dnevnikih pričakovati manj naravna izrazna sredstva, ki so bolj značilna za pisno obliko izražanja. Medmrežni dnevniki so namreč pretežno monološka besedila, ki se pretežno opirajo na pisni prenosnik in se oblikujejo brez vidnega in slušnega stika. Vendar se pri poglobljeni analizi besedil ugotavlja, da se v medmrežnih dnevnikih zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravno okolje sporazumevanja. Na tej osnovi je bila zasnovana tudi osnovna domneva (H0) dela, ki se glasi: »V medmrežnih dnevnikih se zaradi težnje po konceptualno ustnem izražanju uveljavlja večji delež naravnih izraznih sredstev, kot bi pričakovali glede na manj naravne razmere sporazumevanja (tj. pisni prenosnik, prostorski odmik in/ali časovni zamik, javni značaj, socialna tujost udeležencev itd.).« Za dokazovanje številnih napovedi, izpeljanih iz osnovne domneve H0, je sledilo nekajletno zbiranje in analiziranje gradiva. Tako sta metodološko nastala dva tipa raziskovanih vzorcev, osnovni vzorec (ov) in kontrolni vzorec (kv1-4), ki pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst. Osnovni vzorec (ov) obsega naključno izbrane, vsakdanje, medmrežne dnevnike različnih zvrsti, kot so zasebni, politični, novinarski, potovalni idr. medmrežni dnevniki. Kontrolni vzorec (kv1-4) pa je sestavljen iz več različnih besedilnih vrst in vsebuje besedila vsakdanjih pogovorov (kv1), telefonatov (kv2), klepetalniških besedil (kv3) ter pravnih besedil (kv4). Sestavljen je po principu bližine besedilne vrste v primerjavi z medmrežnimi dnevniki, in to od najbližjih besedilnih vrst do najbolj oddaljenih besedilnih vrst. Delni kontrolni vzorci so bili izbrani na podlagi lestvice naravnosti besedil, na eni strani prototipično konceptualno ustnega (+d (obojestransko sporočanje – dialognost), +f (vidni/slušni način sporočanja – face to face), +m (ustni/zvočni prenosnik)) in na drugi strani prototipično konceptualno pisnega (-d, -f, -m) jezika. Sledila je deduktivna izpeljava (delovnih) napovedi iz osnovne domneve H0 in za njihovo dokazovanje je bila v vseh primerih uporabljena kvantitativna statistična metoda. Rezultat predstavlja statistično primerjavo značilnosti osnovnega (ov) in kontrolnega vzorca (kv1-4). Za preverjanje napovedi in interpretacijo rezultatov je bila v delu uporabljena statistična primerjava besedil osnovnega vzorca (ov) in vseh besedil kontrolnega vzorca (kv1-4). Za statistično preverjanje napovedi sem uporabljal Studentov preizkus T (T-test) in HI-kvadrat preizkus (χ2-test). V napovedi 1 (N1), katere naslov je STOPNJA IZRAZNE ZAPLETENOSTI, so me zanimala predvsem tri področja. Prvo področje obsega vprašanje povprečne dolžine povedi (tj. povprečnega števila besed v njej). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta v medmrežnih dnevnikih (ov) zaradi pisnega prenosnika, manjše izrazne zapletenosti in nepomanjkanja časa gibala med klepetalniškimi besedili (kv3) in pravnimi besedili (kv4). Drugo področje obsega deleže večstavčnih povedi s priredjem (tj. takih, v katerih imamo dva ali več glavnih stavkov). Izhajal sem iz napovedi, da se bo le-ta napoved zaradi konceptualno ustne oblike načrtovanja povedi v besedilih medmrežnih dnevnikov (ov) približevala deležu večstavčnih povedi s priredjem, ugotovljenih v vsakodnevnih pogovorih (kv1). Tretje področje prve napovedi pa obsega deleže
Keywords: nemški jezik, germanistika, besediloslovje, doktorska disertacija, jezikovna izrazna zapletenost, konceptualna ustnost, konceptualna pisnost, teorija naravnosti, sinhroni in asinhroni medmrežni pisni prenosniki, klepetalnice, medmrežni dnevnik(i), ikonična sredstva, akronimi, kazalna sredstva
Published: 29.09.2011; Views: 2802; Downloads: 150
.pdf Full text (4,31 MB)

6.
„Mašila in podobna nesnaga“: usvajanje in raba naklonskih členkov
Maja Mihalič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Cilj te diplomske naloge je na podlagi raziskovalne metode spraševanja ugotoviti, kakšna je raba naklonskih členkov pri slovenskih srednješolcih. Moja diplomska naloga sestoji iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu sem se ukvarjala s teorijo naklonskih členkov. Poskušala sem razmejiti besedno vrsto naklonskih členkov od ostalih besednih vrst. Predstavila sem glavne značilnost naklonskih členkov in natančneje opisala, kaj pišejo o njih različni avtorji. Raziskala sem tudi problematiko usvajanja in rabe naklonskih členkov. Dotaknila sem se tudi slovenskih naklonskih členkov in njihovih lastnosti. Drugi del diplomske naloge je empirični, kjer sem zajela analizo raziskave. Raziskavo o rabi naklonskih členkov pri srednješolcih sem izvedla s pomočjo vprašalnika, ki sem ga sestavila na podlagi vprašalnika finskega znanstvenika Aila Hussa, ki se je prav tako ukvarjal z rabo naklonskih členkov. Na vprašalnik so odgovarjali srednješolci 2. in 4. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki se učijo nemškega jezika kot 1. tuji jezik. Moj cilj je bil primerjati oba letnika. Pri raziskavi me je predvsem zanimalo, katere naklonske členke srednješolci pravilno uporabljajo in pri katerih delajo največ napak. Zanimalo me je tudi, ali obstajajo členki, ki jih srednješolci posebej dobro obvladajo, in če favorizirajo določene členke, ki jih sicer veliko uporabljajo, vendar napačno. Da bi določila pravilnost rabe naklonskih členkov, sem vprašalnik prav tako izvedla pri naravnih govorcih nemškega jezika. Vprašalnik sem izvedla prek spleta, kjer sem se na različnih forumih obrnila na govorce, ki jim je nemščina materni jezik. Na ta način sem si pri raziskavi zagotovila empirično podlago, kar pomeni, da pridobljeni rezultati nemških govorcev pri analizi predstavljajo normo pravilnosti; rezultate sem primerjala z rezultati slovenskih srednješolcev in jih predstavila v analizi. Prav tako sem na koncu rezultate primerjala s finskim znanstvenikom Ailom Hussom, ki je pred dvajsetimi leti izvedel podobno raziskavo med finskimi in nemškimi govorci, in to s podobnim vprašalnikom, ki mi je bil pri izdelavi vprašalnika za zgled. Njegove rezultate sem na koncu na kratko primerjala s svojimi rezultati, saj me je zanimalo, kakšne so podobnosti in razlike v sami rabi naklonskih členkov pred dvajsetimi leti in danes.
Keywords: nemški členki, slovenski členki, nemški naklonski členki, pomanjkljiva raba naklonskih členkov, vprašalnik, raba naklonskih členkov pri slovenskih srednješolcih, Aila Husso.
Published: 28.02.2012; Views: 1567; Downloads: 121
.pdf Full text (1,10 MB)

7.
SINHRONIZACIJA "SMRKCEV" V SLOVENŠČINO IN PRIMERJAVA S CELOVEČERNO RISANKO "GARFIELD"
Tine Manfreda, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Risanke so prisotne povsod – v medijih, na računalnikih in tudi v obliki stripov. Posveča pa se jim le malo pozornosti, predvsem zaradi posebne publike – otrok. Sinhronizacija risank je zelo pomembna dejavnost, saj otrokom pomaga izboljšati njihove govorne in slušne sposobnosti, jim približa tujo kulturo s pomočjo simpatičnih junakov in zgodb ter najmlajšim privarčuje nevšečnosti s podnapisi. Sam sem v tej diplomski nalogi ugotavljal predvsem značilnosti risank, sinhronizacijskih sprememb v nemških in slovenskih različicah (celovečernih in epizodnih risankah) ter iskal razlike med njimi in jih prav tako ustrezno obrazložil.
Keywords: Ključne besede: risanke, otroci, sinhronizacija, podnapisi, spremembe, razlaga.
Published: 12.07.2012; Views: 1873; Downloads: 201
.pdf Full text (438,88 KB)

8.
VERMEIDEN VON ZWEIDEUTIGKEITEN: ERWERB UND VERWENDUNG DES BESTIMMTEN UND UNBESTIMMTEN ARTIKELS
Benjamin Budja, 2012, undergraduate thesis

Abstract: In der vorliegenden Diplomarbeit werden zu Beginn die grundlegenden Eigenschaften der Artikel geklärt. Deutsche Muttersprachler erwerben den Artikel im frühen Kindesalter (d.h. etwa ab dem zweiten Lebensjahr), scheinbar mühelos, allein mit Hilfe des sprachlichen Inputs aus ihrer Umgebung. Slowenen, die Deutsch als Fremdsprache lernen, haben dagegen relativ große Schwierigkeiten mit dem Artikelerwerb. Zum einen liegt es daran, dass es in der slowenischen Standardsprache kein Artikelsystem gibt, zum anderen aber auch daran, dass sie verhältnismäßig wenig Kontakt mit deutschen Muttersprachlern haben. Daher spielt der Fremdsprachenunterricht eine wichtige Rolle. Der empirische Teil der Diplomarbeit besteht aus einem von mir und meinem Mentor, dem Ao. Prof. Dr. Teodor Petrič erstellten Test zum bestimmten und unbestimmten Artikel. Mit dessen Hilfe habe ich den Gebrauch der Artikel untersucht. An dem Test nahmen Studierende der Abteilung für Germanistik an der Universität Maribor teil. Im Test wurden zwanzig Situationsbeschreibungen vorgeführt, in denen die Studierenden jeweils den bestimmten oder den unbestimmten Artikel einsetzen mussten. Als Grundlage wurden Bickertons Kriterien (1981: 146ff.) der Identifizierbarkeit und Spezifizität (Hentschel, Weydt: 2003) verwendet. Zum Schluss zeigte sich, dass die Szenen bei denen der Kontrast zwischen Identifizierbarkeit und Spezifizität der Artikel kleiner war, leichter zu lösen waren für unsere Probanden.
Keywords: Bestimmter und unbestimmter Artikel, Hentschel & Weydt, Analyse, Kontrast, Identifizierbarkeit, Spezifizierbarkeit
Published: 17.09.2012; Views: 1388; Downloads: 52
.pdf Full text (1,05 MB)

9.
Untertitelung und Synchronisation im slowenischen und deutschen Raum
Jasmina Rodošek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Audiovisuelles Übersetzen ist ein spezielles Gebiet der Übersetzung, dass unterschiedliche Verfahren umfasst, mit Hilfe welcher der kulturelle Transfer entsteht und das vereinfacht Verständnis von fremdsprachigen Filmen, Serien, usw. Die Hauptgebiete der audiovisuellen Übersetzung sind die Untertitelung und die Synchronisation, die in dieser Diplomarbeit näher beschrieben werden. Wegen der unterschiedlichen sprachlichen und historischen Entwicklung wird in einigen Ländern mehr untertitelt und in anderen mehr synchronisiert, aber jedes dieser Gebiete hat seine eigenen Eigenschaften und Besonderheiten wie auch Vor- und Nachteile.
Keywords: audiovisuelles Übersetzen, Untertitelung, Synchronisation, Film, Madagascar 2
Published: 27.09.2012; Views: 1267; Downloads: 116
.pdf Full text (767,47 KB)

10.
PROGRAMSKA OPREMA ZA PREVERJANJE KAKOVOSTI PREVODOV IN NJENA RAZŠIRJENOST MED SLOVENSKIMI PREVAJALCI TER PREVAJALSKIMI PODJETJI
David Bošković, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V svetu prevajanja je kakovost zelo širok pojem in se lahko nanaša na številne dejavnike in ima več pomenov, hkrati pa je cilj vseh ponudnikov prevajalskih storitev. V ta namen so bila v preteklih letih razvita številna orodja in tehnologije za hitrejšo obdelavo velikih količin podatkov, vse pogosteje pa se pojavlja tudi zahteva po uporabi programske opreme za preverjanje kakovosti prevodov, t. i. orodij QA. Orodje QA je orodje, ki primerja izvorne in ciljne segmente dvojezičnega besedila ter na ta način išče napake v prevodu, t. j. nedoslednosti med izvirnikom in prevodom, ki se nanašajo tako na terminologijo kot na slovnične napake (ločila, male in velike črke oz. raba velike začetnice), napake v zapisih števil, napake v oblikovanju itd. V teoretičnem delu smo se najprej lotili korakov prevajanja ter tehničnega prevajanja in lokalizacije, temu pa je sledila podrobna opredelitev programske opreme za računalniško podprto prevajanje in programske opreme za preverjanje kakovosti prevodov. V empiričnem delu smo obdelali anketni vprašalnik, katerega cilj je bil raziskati razširjenost programske opreme za preverjanje kakovosti prevodov med slovenskimi prevajalci in prevajalskimi podjetji.
Keywords: programska oprema za računalniško podprto prevajanje, programska oprema za preverjanje kakovosti prevodov, orodja QA, tehnično prevajanje, razširjenost orodij QA
Published: 06.06.2014; Views: 797; Downloads: 75
.pdf Full text (2,11 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica