1. Spoznavanje letnih časov in naravnih pojavov skozi gledališke dejavnostiKatja Janžič, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje letnih časov in naravnih pojavov skozi gledališke dejavnosti je praktično diplomsko delo.
Namen diplomskega dela je vključiti in generirati spekter različnih gledaliških iger v drugem starostnem obdobju, izvesti, evalvirati in reflektirati dejavnosti. Opazovati vpliv gledaliških dejavnosti na otrokov kognitivni, motorični in socialno-čustveni razvoj.
Osnova dejavnosti je začrtana na segmentu igre. Nadgradnja tega so gledališke igre. Otroke usmerijo v izkustvo določene situacije in ob tem doživijo novo spoznanje. Ponujene vsebine otroku omogočajo možnost celostnega razvoja. Vplivajo na otrokove miselne procese, način mišljenja, spodbujajo otrokovo motorično odzivnost, kreativnost, domišljijo, doživljanje in socialno interakcijo. Spoznavajo pojem sodelovanje v interakciji z drugimi, ob vsem tem doživljajo občutek ugodja, sproščenosti in sprejetosti. To je ključ za otrokovo dobro počutje, delovanje in njegov konstruktiven, nadaljnji razvoj. Kot dodano vrednost h gledališkim dejavnostim smo vpeli tudi področje narave. Smotrno smo se odločili, da otrokom predamo znanje in vplivamo na razumevanje njene spremenljivosti ter pojavov, ki jih zasledimo. Vso to znanje smo preoblikovali in zapisali v skrbno načrtovane priprave.
Povzamemo, da smo z dejavnostmi uresničili zastavljene cilje, jih celostno spoznali, doživeli, izrazili, evalvirali in realizirali.
Ključne besede: igra, gledališka igra, kreativna dramska vzgoja, otrok in njegov razvoj, naravoslovne vsebine, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 643; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (3,00 MB) |
2. Zasnova trim steze v vrtcu TeznoAndreja Krajnc, 2017, diplomsko delo Opis: Cilj in namen diplomske naloge z naslovom Zasnova trim steze v vrtcu Tezno je ugotoviti, ali je trim steza v medpodročni povezavi med gibanjem in naravo primerna oblika izvajanja dejavnosti v vrtcih tako v prvem kot v drugem starostnem obdobju. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena in opisana trim steza. V drugem delu je poudarek na načrtovanju in izvedbi projekta trim steze v vrtcu Tezno, ki je bil zasnovan v medsebojni povezavi z naravoslovno učno potjo. Projekt je bil izveden s pomočjo deskriptivne raziskovalne metode, pri kateri je šlo za preverjanje znanega dejstva in pojmov. Dejstvo smo preverili na neslučajnostnem konkretnem vzorcu otrok prvega in drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da je trim steza, kot oblika usmerjene gibalne dejavnosti v gozdu, primerna za otroke prvega starostnega obdobja in za otroke drugega starostnega obdobja. Gibalne dejavnosti so bile v projektu ustrezno zastavljene glede na starost in gibalno zmožnost otrok, načrtovane so bile v medpodročni povezavi z naravoslovnimi dejavnostmi v gozdu po sklicevanju na zgodbo Netopir Boromir in gozdna pot. Otroci v gozdu ne potrebujejo veliko spodbude in motivacije, saj jih motivira in h gibanju spodbuja narava sama. Tovrstna gibalna aktivnost je učinkovita za pospešen telesni in gibalni razvoj, otrokom omogoča reševanje problemov, gozd pa jim nudi izkušenjsko bogato okolje. Otroci gozd doživijo zelo čustveno zaradi česar ostane doživetje v njihovem spominu še nekaj časa po izvedeni dejavnosti. Ob pozitivnih kritikah otrok prvega in drugega starostnega obdobja, kot tudi vzgojiteljic in športne pedagoginje, smo ugotovili, da otroci potrebujejo in si želijo več tovrstnih gibalnih dejavnosti v času bivanja v vrtcu.
Ključne besede: Gozd, medpodročno povezovanje, predšolski otrok, usmerjena gibalna dejavnost.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1477; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,04 MB) |
3. Aktivno učenje otrok v izbranem naravnem okoljuLara Šacer, 2017, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti idejno zasnovo učne poti v domačem kraju, v okolju med reko, travniki in njivami. Načrtovana učna pot je opremljena z dejavnostmi, preko katerih bodo predšolski otroci aktivno spoznavali naravno okolje in značilnosti planetov v našem Osončju. Aktivnosti na učni poti so zasnovane v smeri razvoja naravoslovnih sposobnosti in spretnosti.
Na podlagi strokovne literature je v teoretičnem delu predstavljeno aktivno učenje, katerega teoretični temelji izhajajo iz konstruktivizma. Za učenje v naravnem okolju sta kot didaktična pristopa ustrezna raziskovalno in izkušenjsko učenje. Oba skozi lastno aktivnost otrok omogočata razvoj vrste sposobnosti in spretnosti, ki so zelo pomembne za razumevanje naravoslovnih procesov in dogajanj v naravnem okolju. Prav zato je pomembno, da jih začnemo razvijati že v predšolskem obdobju in s tem postavljamo temelje za učenje in razumevanje naravoslovja na nadaljnjih stopnjah izobraževanja.
V praktičnem delu je predstavljena idejna zasnova učne poti v izbranem naravnem okolju. Pot, v izbranem okolju, ki je speljana ob reki Pesnici na eni in travnikih ter njivah na drugi strani, ponuja spoznavanje različnih ekosistemov. Učna pot je zasnovana v dveh delih.
Otroci bodo z aktivnim učenjem, igrami, raziskovanjem in izkušnjami prišli do novih spoznanj o naravi.
Ključne besede: otrok, aktivno učenje, raziskovanje, vzgojitelj, učna pot, osončje, naravoslovne sposobnosti in spretnosti
Objavljeno v DKUM: 27.09.2017; Ogledov: 2095; Prenosov: 296
Celotno besedilo (3,49 MB) |
4. IGRA IN RAZISKOVALNJE PREDŠOLSKIH OTROK NA NARAVOSLOVNI UČNI POTIAnja Jurgec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je nastalo z namenom, da se oblikuje lastna naravoslovna učna pot v zaščitenem okolju. Glavni namen dela je otrokom približati pomen zaščitenega okolja in učenja iz lastnih izkušenj, ki si jih pridobijo v neposrednem stiku z naravo.
V teoretičnem delu je predstavljeno predšolsko obdobje otrok s pridobivanjem znanja preko igre v naravi in z možnostjo raziskovanja v njej; teoretično pa je predelana tudi naravoslovna učna pot in Krajinski park Šturmovci.
V praktičnem delu poteka predstavitev naravoslovne učne poti za predšolske otroke, ta je zasnovana v bližini vrtca Markovci, natančneje v Krajinskem parku Šturmovci. Učna pot je ustvarjena z namenom in ciljem, da se predšolski otroci preko igre in raziskovanja približajo naravi ter do novih spoznanj pridejo preko raziskovanja v naravi s svojimi lastnimi izkušnjami.
Ključne besede: naravoslovna učna pot, igra v naravi, raziskovanje v naravi, predšolski otrok, Krajinski park Šturmovci
Objavljeno v DKUM: 16.11.2016; Ogledov: 1879; Prenosov: 231
Celotno besedilo (3,47 MB) |
5. RAZISKOVANJE IN IGRA NA TRAVNIKUAleksandra Mlakar, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je pripraviti različne igre in raziskovalne dejavnosti, ki bodo predšolskemu otroku omogočile spoznavanje ter raziskovanje izbranega naravnega okolja. S tem želimo predvsem doseči, da bi vzgojitelji spodbujali otroke k preživljanju prostega časa ter k izvajanju aktivnosti izven igralnice.
V teoretičnem delu smo predstavili travnik, ki ga sestavljajo najrazličnejše travniške rastline in živali. Poudarek smo dali na opis tistih živali in rastlin, ki so na travniku najpogostejše, opisali pa smo predvsem njihove glavne značilnosti. V nadaljevanju je sledil opis projektnega dela ter njegovih faz.
V praktičnem delu smo predstavili naše projektno delo za predšolske otroke, ki je trajalo štiri dni. Za vsak dan je podan opis dejavnosti ter analiza z ugotovitvami. Cilj našega projekta je bil, da otroci preko raziskovalnih nalog in različnih iger podrobneje spoznajo travniške rastline in živali ter do spoznanj pridejo z lastnim izkustvom.
Ključne besede: predšolski otrok, narava, projektno delo, travniške rastline in živali, raziskovanje.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 3545; Prenosov: 961
Celotno besedilo (3,89 MB) |
6. EKSPERIMENTALNI DNEVI V VRTCUUrška Nepužlan, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je v teoretičnem delu na kratko predstaviti eksperiment kot naravoslovni postopek in opisati vprašanja, ki jih postavljamo ob eksperimentiranju. Poleg tega smo predstavili še problemsko poučevanje ter razvijanje spretnosti in sposobnosti skozi eksperimentiranje oziroma reševanje problemov.
V praktičnemu delu diplomskega dela smo izvedli dva ocenjevanja otrok s pomočjo ocenjevalnih listov in eksperimentiranje na podlagi problemskega reševanja s pomočjo lutk. Začetno ocenjevanje smo izvedli pred eksperimentiranjem, končno pa po izvedenih eksperimentih. Tako smo lahko najbolje opazili razliko v razvoju spretnosti in sposobnosti pri otrocih. Otroci so aktivnosti izvajali samostojno, s pomočjo delovnih kartic, na katerih so bila navodila. Vzorec merjencev je sestavljalo sedem otrok iz vrtca Otona Župančiča v Mariboru, starih 4–5 let.
V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, v praktičnem delu smo uporabili metodo opazovanja ter metodo praktičnega dela. Otroke smo opazovali s pomočjo opazovalnih listov, eksperimentalni del smo izvajali z vnaprej pripravljenimi pripravami.
Spoznali smo, da so otroke dejavnosti pritegnile, zaradi zastavljenih problemov, ki so jih kasneje poskusili razrešiti, prav tako pa so si otroci s pomočjo izvajanja eksperimentov izboljšali spretnosti ter sposobnosti rokovanja s pripomočki. Mnogo bolje tudi razumejo in »berejo« navodila na karticah, kar jim je na začetku povzročalo nekaj problemov.
Ključne besede: eksperimenti, otroci, naravoslovje, problemski pouk, reševanje problemov s pomočjo eksperimentiranja, razvoj spretnosti in sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1949; Prenosov: 209
Celotno besedilo (1,93 MB) |
7. PREDŠOLSKI OTROK SPOZNAVA GOZD PREKO DIDAKTIČNIH IGERLucija Sovič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Predšolski otrok spoznava gozd preko didaktičnih iger predstavljamo, kakšen pomen imajo didaktične igre za raziskovanje, učenje ter razvijanje otrokovih spretnosti in sposobnosti.
Na podlagi strokovne literature smo v teoretičnem delu predstavili igro in njen pomen za otrokov razvoj. Našteli smo vrste iger in jih opisali ter pojasnili, zakaj je igra na prostem tako pomembna. V nadaljevanju smo opredelili didaktično igro in naravoslovno didaktično igro. Poudarili smo pomen, cilje in vlogo, ki jo ima vzgojitelj pri izvajanju le-teh. Sledi poglavje o naravoslovnih vsebinah in pomenu raziskovanja v predšolskem obdobju. Na koncu smo opisali gozd kot naravno okolje, ki nam ponuja možnosti za raziskovanje, igro in sprostitev.
V praktičnem delu smo zbrali didaktične igre, ki jih lahko izvajamo v naravnem okolju, večinoma v gozdu. Nekaj teh iger smo praktično izvajali, jih kvalitativno analizirali ter s pridobljenimi rezultati ugotovili, da naravoslovne didaktične igre ponujajo otroku priložnost za učenje v naravnem okolju.
V diplomskem delu smo ugotovili, da otrok skozi didaktične igre pridobi naravoslovne izkušnje, sposobnosti in spretnosti, kot so na primer razvijanje sposobnosti učenja ob reševanju problemov, sposobnost opazovanja in zbiranja informacij, analiza in organiziranje informacij, interpretacija in opisovanje, samostojno in timsko delo ter medosebne interakcije. Hkrati pa napreduje tudi na drugih razvojnih področjih.
Ključne besede: predšolski otrok, naravoslovje, raziskovanje, naravoslovne spretnosti in sposobnosti, gozd, igra, naravoslovna didaktična igra
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 4112; Prenosov: 508
Celotno besedilo (1,57 MB) |
8. PROJEKT TEDNA V VRTCU (OD SUROVEGA SADEŽA DO PRODUKTA)Nina Arnuš, 2016, diplomsko delo Opis: Namen naloge je teoretično opredeliti in nato idejno zasnovati, didaktično oblikovati in izvesti projektni teden, v katerem bodo otroci prepoznavali surovo sadje v sadovnjaku, opazovali in aktivno sodelovali v procesu predelave sadja in pri nastajanju novega produkta. Glavni namen projekta je, da bi otroci bili ob opazovanju in aktivnem vključevanju v dejavnosti sami sposobni napovedati rešitev problema, načrtovati raziskavo, zbirati informacije ter predstaviti rezultate.
Otroci so ob opazovanju, spremljanju ter izvajanju eksperimenta razvijali predvidene naravoslovne kompetence in eksperimentalne spretnosti. Za analizo je bila uporabljena deskriptivna metoda. Skozi projekt smo potrdili razvijanje sposobnosti in spretnosti; opazovanje, organiziranje in analiziranje informacij, primerjanje in razvrščanje po izbranih kriterijih.
Ključne besede: raziskovanje, naravoslovne kompetence, predšolski otrok, projektni teden.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1584; Prenosov: 187
Celotno besedilo (2,44 MB) |
9. Vosek kot snov v vsakdanjem življenjuMateja Podgornik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo želeli predstaviti organsko snov vosek. Osredotočili smo se predvsem na naravno pridobljen in uporabljen vosek ter se dotaknili teme okoljevarstvenih problemov v času 1. novembra, ko se sveče prižigajo v večjem obsegu. Predstavljeno je tudi, kako lahko predšolskemu otroku prikažemo posamezne lastnosti voska oziroma vosek predstavimo kot snov, ki jo lahko uporabljamo pri delu s predšolskimi otroci.
Tako smo v prvem delu diplomske naloge predstavili vosek, njegovo pridelavo, predelavo in uporabo, ter razdelili vosek glede na njegovo pridobitev; na naravno in umetno pridobljene voske.
V drugem delu diplomske naloge predstavimo svečarstvo in uporabo naravnih oziroma sintetičnih voskov v omenjeni panogi. Ugotovimo, da sveče iz sintetičnih voskov pri izgorevanju sproščajo nevarne spojine, ki škodujejo našemu zdravju, zato predstavimo alternativo. Predstavimo tudi problem povečane uporabe sveč v času 1. novembra. Ugotovimo, da so v preteklosti odpadne sveče odlagali na deponijah, danes pa se odpadne sveče reciklirajo. Reciklaža je boljša rešitev, vendar prinaša druge negativne posledice. Količina odpadnih sveč še vedno predstavlja velik okoljevarstveni problem.
Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo ter metodo klasifikacije, analizo smo izdelali s študijo domače in tuje literature, uporabili smo primarne, sekundarne in terciarne vire.
Ključne besede: vosek, naraven vosek, sintetičen vosek, svečarstvo, nevarnosti uporabe sintetičnih voskov, nagrobne sveče, okoljevarstveni problem
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1962; Prenosov: 211
Celotno besedilo (926,49 KB) |
10. Medpodročne povezave v naravoslovnih projektih v vrtcuMajda Kunčnik, 2016, diplomsko delo Opis: Otrok se vsakodnevno srečuje s situacijami, ki oblikujejo njegov pogled na svet in življenje nasploh. Te situacije so lahko iz različnih področij, ki jih vključuje Kurikulum za vrtce: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava in matematika.V vsakem izmed področij Kurikuluma lahko najdemo stične točke, kjer se področja medsebojno povezujejo, dopolnjujejo, nadgrajujejo ali tako prepletajo, da jih je nemogoče oziroma nesmiselno ločevati.
Povezanost vseh področij v naravoslovnih projektih je pomembna, da otrok dojema svet celostno, kot povezano celoto narave, družbe in posameznika, kulture in umetnosti ter medsebojnih odnosov in vplivov.
Ključne besede: naravoslovje v vrtcu, medpodročne povezave, projektno delo
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1796; Prenosov: 223
Celotno besedilo (4,11 MB) |
