| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 63
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
11.
12.
DOLOČANJE PROSTE ENERGIJE ALKOHOLOV S POMOČJO KAPILARNE PLINSKE KROMATOGRAFIJE
Arpad Dolgoš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen našega dela je bil določiti spremembo standardne proste energije alkoholov pri porazdelitvi med mobilno in stacionarno fazo. Vrednosti smo določili na podlagi različnih retencijskih časov alkoholov v homologni vrsti od butan-1-ola do oktan-1-ola in vključno tudi dekan-1-ola. Za merjenje smo uporabili plinski kromatograf s kapilarno kolono. Ugotovili smo linearnost standardne proste energije glede na spremembo temperature kapilarne kolone in tudi linearnost glede na alkohole v homologni vrsti pri konstantni temperaturi. Z merjenjem pri različnih tlakih smo še dokazali, da je termodinamska konstanta ravnotežja neodvisna od tlaka. V samem poteku postopka za izračun standardne proste energije smo dobili še vrednosti za standardno entalpijo in standardno entropijo. Podatke lahko uporabljamo pri simulacijah podobnih separacijskih metod in predvsem v izobraževanju pri področju termodinamike in kemijskega ravnotežja.
Keywords: prosta energija, alkoholi, plinska kromatografija, kapilarna kolona, konstanta porazdelitve
Published: 27.10.2014; Views: 1541; Downloads: 93
URL Link to full text

13.
KINETIKA UMILJENJA IZOPROPILACETATA
Vanja Gajšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil opisati kemijsko kinetiko umiljenja izopropil acetata (CH3COOCH(CH3)2) z natrijevim hidroksidom (NaOH) v mešalnem šaržnem reaktorju pri petih različnih temperaturah (θ1 = 25 °C, θ2 = 27 °C, θ3 = 29 °C, θ4 = 31 °C in θ5 = 33 °C): CH3COOCH(CH3)2 + NaOH → CH3COONa + C3H7OH Reakcijo med izopropil acetatom in natrijevim hidroksidom smo zasledovali z merjenjem specifične prevodnosti. Z dobljenimi eksperimentalnimi vrednostmi smo določili presnovo ključnega reaktanta v odvisnosti od časa, konstanto hitrosti reakcije pri različnih temperaturah, Arheniusova parametra (aktivacijsko energijo in frekvenčni faktor) reakcije in s pomočjo teh podatkov določili red reakcije.
Keywords: konstanta hitrosti reakcije, izopropil acetat, umiljenje, specifična prevodnost
Published: 17.10.2014; Views: 1053; Downloads: 95
.pdf Full text (2,17 MB)

14.
VPLIV VAN DER WAALSOVIH SIL NA TVORBO ASOCIIRANIH MOLEKUL
Bernarda Kuster, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je preučiti vpliv van der Waalsovih sil na tvorbo asociiranih molekul. V ta namen smo izbrali površinsko aktivne snovi, ki imajo amfifilne lastnosti in vplivajo na povšinske in medfazne napetosti ter pri določeni koncentraciji, imenovani kritična micelna koncentracija (CMC), tvorijo molekulske skupke, ki jim pravimo micele. Kritično micelno koncentracijo smo določili trem površinsko aktivnim snovem: heksadeciltrimetilamonijevemu bromidu, tetradeciltrimetilamonijevemu bromidu in n dodeciltrimetilamonijevemu bromidu. Eksperimente smo izvajali pri temperaturah 25 °C, 30 °C in 35 °C s klasično konduktometrično metodo. Na osnovi rezultatov smo analizirali vpliv van der Waalsovih sil na proces asociacije molekul v micele. Za izbrano temperaturno območje smo ugotovili, da vrednosti kritične micelne koncentracije rastejo s povišanjem temperature in da se z višanjem števila C atomov v molekuli površinsko aktivne snovi kritične micelne koncentracije znižujejo. Po izračunu stopnje ionizacije micele α, stopnje vezave protiiona β in standardne Gibbsove proste energije pri micelizaciji 〖∆G〗_mic^°, smo ugotovili, da so vrednosti standardne Gibbsove proste energije pri micelizaciji v vseh primerih negativne in s podaljševanjem alkilne verige v molekuli padajo, kar si razlagamo kot krepitev privlačnih van der Waalsovih sil, ki posledično povzročijo nastanek micele pri nižji vrednosti kritične micelne koncentracije.
Keywords: van der Waalsove sile, specifična prevodnost raztopin, površinsko aktivna snov, kritična micelna koncentracija, heksadeciltrimetilamonijev bromid, tetradeciltrimetilamonijev bromid, n-dodeciltrimetilamonijev bromid
Published: 22.09.2014; Views: 1232; Downloads: 91
.pdf Full text (2,44 MB)

15.
USTVARJANJE KRATKIH FILMOV ZA REŠEVANJE PROBLEMOV V KEMIJI IN KEMIJSKI TEHNIKI
Marko Žižek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja in prikazuje celoten potek ustvarjanja kratkih filmov, dolgih največ 5 minut, ki jih lahko posnamemo s programom Jing. V postopku izdelave filmov je v prvi stopnji pomembna izbira in razumevanje strokovnega problema, kajti le tako je možno kakovostno prikazati princip reševanja problemov. Naslednja stopnja je priprava na snemanje. V tem koraku se pripravijo tabele, enačbe, grafi in scenarij snemanja. Šele ko je vse pripravljeno sledi samo snemanje, kjer je pomembna pravilna koordinacija med delom in govorom. Za snemanje filmov je bil izbran program Jing, saj je enostaven za uporabo in prosto dostopen na spletu, kar pa je razlog, da je čas snemanja omejen na 5 minut. Za praktičen prikaz smo izdelali štiri filme. Prvi predstavlja statično sliko, in sicer Excelovo okno, drugi in tretji primer sta vzeta iz predmeta Računalništvo v kemiji, ki ga poslušajo študentje prvih letnikov kemije in kemijske tehnologije, in sicer: Izračun parnega tlaka z Excelom in Reševanje kubne enačbe z orodjem Goal Seek. Zadnji primer je Načrtovanje cevnega reaktorja, vzet je iz predmeta Sinteza procesov, ki ga poslušajo študentje 3. letnika kemijske tehnologije Visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje. Kratki filmi s strokovno vsebino so zelo praktičen način poučevanja in učenja, saj študenta vodijo skozi reševanje problema korak za korakom na pregleden in enostaven način, študent lahko hitro usvoji princip reševanja določenega tipa problemov. Filmi so študentu dostopni kadarkoli in kjerkoli.
Keywords: elektronsko poučevanje in učenje, kratki filmi, e-mini lekcije, študij na daljavo, program Jing
Published: 22.09.2014; Views: 1198; Downloads: 68
.pdf Full text (2,35 MB)

16.
VPLIV TEMPERATURE NA KRITIČNO MICELJNO KONCENTRACIJO SURFAKTANTOV
Renata Novak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil določiti kritično micelarno koncentracijo (CMC) anionskega surfaktanta natrijev dodecil sulfat (SDS) in kationskega surfaktanta cetildimetilbenzilamonijev klorid (CDBACl) pri standardnih pogojih in proučiti vpliv temperature na vrednost CMC. Kot topilo smo uporabili Milli-Q vodo. Izbrano temperaturno območje je bilo med 283 K in 323 K. Meritve smo izvedli pri sedmih različnih temperaturah v prej omenjenem temperaturnem območju. Pri tem smo uporabili klasično konduktometrično metodo. Na osnovi grafične predstavitve, CMC v odvisnosti od temperature, smo v skladu z literaturo dobili krivuljo v obliki črke U, kar pomeni, da obstaja minimalna vrednost CMC za posamezni surfaktant pri določeni temperaturi. Na koncu smo izračunali še standardne termodinamske količine: stopnjo disociacije proti-iona (β), spremembo standardne entalpije micelizacije (〖ΔH〗_mic^°), spremembo standardne entropije micelizacije (〖ΔS〗_mic^°) in spremembo standardne proste Gibbsove energije (〖ΔG〗_mic^°). To smo naredili v skladu z dvema enačbama, ki se razlikujeta po tem, da ena vpliv temperature na stopnjo disociacije proti-iona β upošteva v celoti, druga pa ta vpliv na β zanemari. Stopnja disociacije proti-iona s temperaturo narašča. Ta ugotovitev velja za izbrano temperaturno območje in za oba izbrana surfaktanta. Standardna prosta Gibbsova energija micelizacijeje negativna (in glede na izbrano temperaturno območje skoraj konstantna), kar pove, da je proces micelizacije spontan proces.
Keywords: surfaktant, kritična micelarna koncentracija, natrijev dodecil sulfat, standardna prosta Gibbsova energija, standardna entalpija micelizacije, standardna entropija micelizacije, stopnja disociacije proti-iona
Published: 20.03.2014; Views: 1320; Downloads: 148
.pdf Full text (1,60 MB)

17.
VPLIV TEMPERATURE NA KRITIČNO MICELNO KONCENTRACIJO IONSKIH IN NEIONSKIH SURFAKTANTOV
Gregor Uhan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je določiti kritično micelno koncentracijo (CMC) za kationski surfaktant (trimetil-tetradecilamonijev klorid-TTSCl) in za neionski surfaktant Triton-X-100 pri standardnih pogojih in preučiti vpliv temperature na CMC. Kot topilo smo uporabili Milli-Q vodo. Pri tem smo se osredotočili na dve temperaturni območji. In sicer za kationski surfaktant je bilo območje od 288 K do 313 K, medtem ko za neionskega od 283 K do 313 K. Za vsakega posebej smo uporabili različni metodi: klasično konduktometrično metodo (kationski surfaktant) in metodo površinske napetosti (neionski surfaktant). S pomočjo le-teh smo za kationski surfaktant dobili odvisnost v obliki 'črke U' ter linearno padajočo odvisnost za neionski surfaktant, tako kot je v skladu z literaturo. Na koncu smo izračunali termodinamske količine: spremembo entalpije micelizacije (ΔH_mic^°), spremembo entropije micelizacije (ΔSmic) in spremembo Gibbsove energije (ΔG_mic^°). Pri tem smo vse tri količine za ionski surfaktant izračunali na dva različna načina in sicer v primeru, kjer se upošteva vpliv temperature na stopnjo disociacije protiiona (β) in kadar se ta vpliv lahko zanemari, če je sprememba β majhna. Za neionski surfaktant smo uporabili enačbe za izračun termodinamskih količin, pri čemu se stopnja disociacije proti-iona ne upošteva, saj neionski surfaktanti ne disociirajo. V obeh primerih smo ugotovili, da je proces micelizacije spontan saj je prosta Gibbsova energija micelizacije (ΔG_mic^°) negativna, medtem ko za ostali termodinamski količini lahko povemo, da sta bistveno drugačni, kar nam nakazujejo rezultati v tabelah.
Keywords: surfaktant, kritična micelna koncentracija (CMC), kationski surfaktant trimetil-tetradecilamonijev klorid (TTSCl), Neionski surfaktant (Triton-X-100), termodinamika micelizacije, agregacija, električna prevodnost, površinska napetost.
Published: 04.11.2013; Views: 2547; Downloads: 294
.pdf Full text (2,50 MB)

18.
PORAZDELITEV KLAVULANSKE KISLINE MED VODO IN ORGANSKIM TOPILOM
Kristjan Kogovšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo klavulanske kisline (KK) iz obstoječe literature. Ta je pomemben betalaktamski antibiotik in učinkuje proti bakterijam, katere so zmožne razviti odpornost proti tem antibiotikom. Učinkuje na način, da ireverzibilno acilira serinsko OH skupino v aktivnem mestu encima s posnemanjem normalnega substrata. Vendar je v primerjavi s široko spektralnimi antibiotiki njena uporaba omejena. Kot posledica tega se ne uporablja kot samostojno antibakterijsko sredstvo, največkrat služi kot dodatek drugim širokospektralnim antibiotikom, ki ne delujejo ob prisotnosti -laktamaze. Naravno proizvaja klavulansko kislino mikroorganizem Streptomyces clavuligerus z biokemijskim postopkom-fermentacijo. Velik vpliv na proizvodnjo kisline imajo: količina ogljika, dušika, fosfatov, prekuzorji in način delovanja bioreaktorjev. Pridobljeno klavulansko kislino porazdelijo iz filtrirane in nakisane fermentacijske brozge v organsko topilo z ekstrakcijo. Primerna topila so: etilacetat, butil acetat, 2-butanol, n-butanol in metil izobutil keton. Ekstrakcija je bila izvedena z etil acetatom, ki kljub temu, da ima manjši porazdelitveni koeficient (K=0,65) od n-butanola (K=1,85), ima večjo selektivnost za klavulansko kislino kakor za amoksicilin, topnost vode je v njem manjša in ima nižje vrelišče, s čimer je olajšan proces koncentriranja vzorca. Iz organske faze jo nato lahko ločijo z uparevanjem topila, kar povzroča večje stroške in razgradnjo KK. Hirata in sodelavci6 poročajo o postopku priprave čistega in stabilnega kalijevega klavulanata z direktnim obarjanjem klavulanske kisline iz organske faze s kalijevim 2-etil heksanoatom. Pri optimizirani kombinaciji koncentracij (15 mg/mL KK in 0,3 M kalijevega 2-etil heksanoata) so dosegli velik izkoristek (69 %).
Keywords: klavulanska kislina, biosinteza, fermentacija, ekstrakcija
Published: 03.10.2013; Views: 1511; Downloads: 235
.pdf Full text (2,01 MB)

19.
PROTIKOROZIJSKA ZAŠČITA ALUMINIJEVE ZLITINE V KLORIDNEM MEDIJU Z INHIBITORIJI NA OSNOVI LANTANOIDNIH SOLI
Barbara Volarič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Inhibicija korozijskih procesov na aluminijevih zlitinah z lantanoidnimi solmi bi lahko bila potencialno nadomestilo škodljivim kancerogenim kromatnim Cr6+ prevlekam, saj so lantanoidne soli neškodljive za okolje, so cenovno ugodne in jih lahko v večjih količinah najdemo v okolju. Aluminijevo zlitino 7075-T6 smo protikorozijsko zaščitili s korozijskimi inhibitorji, lantanoidnimi solmi cerija, lantana in neodima. Raziskovalno delo je bilo razdeljeno na dve področji: a) raziskovanje dodatka korozijskega inhibitorja v korozivni medij 0,1 M NaCl ter b) predhodna priprava konverzijskih prevlek, ki ji sledi meritev v korozivnem mediju. Rezultati elektrokemijskih meritev vzorcev v 0,1 M raztopini NaCl so pokazali bistveno izboljšanje protikorozijskih lastnosti, kar se je odražalo v povečanju polarizacijske upornosti (Rp), zmanjšanju korozijskega toka (jkor) za več velikostnih razredov ter povečanju potenciala preboja (Epr). Izračunana inhibicijska učinkovitost si sledi v naslednjem vrstnem redu: CeCl3, La(NO3)3, LaCl3, Ce(NO3)3 in Nd(NO3)3 (čas stabilizacije potenciala je 1 ura). CeCl3 se je izkazal kot izredno učinkovit, saj je inhibicijska učinkovitost znašala več kot 99 %. Raziskovali smo tudi mešanice različnih soli. Konverzijske prevleke smo pripravili s potopitvijo kovine v raztopino lantanoidnih soli in dodatkom močnega oksidanta - vodikovega peroksida (H2O2) pri različnih temperaturah. Pri tem se lantanoidna sol oksidira ali dehidratizira. Elektrokemijske meritve so potrdile učinkovito korozijsko zaščito, saj je inhibicijska učinkovitost pri temperaturi 60 °C v primeru La(NO3)3 pri triurni potopitvi in Nd(NO3)3 pri 12urni potopitvi znašala 99 %. Protikorozijsko učinkovitost smo dodatno potrdili s testom v slani komori, ki je trajal 24 ur. Površinsko-analizne metode: vrstična elektronska mikroskopija in energijsko-disperzijska spektroskopija rentgenskih žarkov, so potrdile prisotnost lantanoidnih ionov na površini. Prevleka Ce(NO3)3 se tvori po celi površini vzorca, vendar so na prevleki vidne razpoke. Prevleki La(NO3)3 in Nd(NO3)3 pa se vežeta na vključke zlitine in je torej mehanizem zaščite drugačen kot pri Ce(NO3)3. Dobljeni rezultati potrjujejo, da so lantanoidne soli učinkoviti korozijski inhibitorji za aluminijevo zlitino AA7075-T6 in potencialno nadomestilo kromatnim prevlekam.
Keywords: korozija, aluminijeva zlitina AA7075-T6, soli lantanoidov, konverzijske prevleke
Published: 10.09.2013; Views: 1701; Downloads: 240
.pdf Full text (5,77 MB)

20.
OPTIMIZACIJA STROJNEGA PRANJA OPREME V NAMENSKEM PENICILINSKEM OBRATU
Lidija Pušnik Verdnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V proizvodnem procesu farmacevtskih izdelkov je čiščenje proizvodne opreme skrbno nadzorovan delovni proces. Stroga regulatorna pravila veljajo še zlasti za področje čiščenja proizvodne opreme v penicilinskem obratu, kjer je zahtevana tudi uporaba namenske opreme. Penicilinski izdelki spadajo namreč med izdelke z visokim varnostnim tveganjem. Na podlagi večletnih izkušenj poznavanja procesa strojnega pranja opreme smo v okviru diplomske naloge izvedli optimizacijo strojnega pranja opreme v namenskem penicilinskem obratu. Izvedenih je bilo več testiranj v sklopu spremembe ciklov strojnega pranja ter analiza rizika spremembe procesa strojnega pranja. V sklopu naloge smo ovrednotili optimiziran način strojnega pranja za kontejner (vsebnik), ki velja za eno izmed specifičnih oprem v produkciji penicilinskih izdelkov in je tudi najpogosteje v neposrednem stiku z izdelkom. Na osnovi rezultatov kemijskih analiz, ki določajo nivo zaostanka aktivne učinkovine na opremi, smo potrdili optimiziran program strojnega pranja opreme. Optimiziran program pranja smo potrdili tudi na osnovi mikrobioloških analiz, ki potrjujejo odsotnost mikroorganizmov na opremi. Ugotovili smo, da s spremenjenim programom strojnega pranja vsebnika zadostimo zahtevanim predpisom očiščenosti enako kot pred spremembo programa (prisotnost amoksicilin trihidrata (pod 100 µm/bris) in prisotnosti števila celokupnih mikroorganizmov (pod 50/bris). Sprememba je zajemala spremembo temperature in časa pranja v posameznih fazah strojnega pranja ter spremembo časa ohlajanja opreme. Optimizacija strojnega pranja je pomembna tudi z vidika zmanjševanja stroškov na račun krajšega časa pranja, saj s tem prihranimo energijo, kontejner pa lahko tudi hitreje uporabimo. Na osnovi izvedenih analiz smo potrdili spremembo optimiziranega programa strojnega pranja opreme v obratu penicilinske proizvodnje. Rezultati predstavljajo osnovo za nadaljevanje optimizacije programa strojnega pranja tudi za drugo namensko proizvodno opremo.
Keywords: optimizacija, validacija čiščenja, zaostanek aktivne učinkovine, strojno pranje opreme, vsebnik
Published: 30.11.2012; Views: 1449; Downloads: 61
URL Link to full text

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica