1. Implementation of the modern immersive learning model CPLMMatej Veber, Igor Pesek, Boris Aberšek, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: The digitalization of industrial processes is being driven forward worldwide. In parallel, the education system must also be transformed. Currently, education does not follow the opportunities and development of technologies. We can ask ourselves how we can integrate technologies into a traditional learning process or how we can adapt the learning process to these technologies. We focused on robotics education in secondary vocational education. The paper contains research results from a modern learning model that addresses student problem-solving using cyber-physical systems. We proposed a reference model for industrial robotics education in the 21st century based on an innovative cyber-physical didactic model (CPLM). We conducted procedure time measurements, questionnaire evaluations, and EEG evaluations. We could use VR to influence the improvement of spatial and visual memory. The more intense representation of the given information influences multiple centers in the brain and, thus, the formation of multiple neural connections. We can influence knowledge, learning more effectively with short-term training in the virtual world than with classical learning methods. From the studied resources, we can conclude that the newer approach to teaching robotics is not yet available in this form. The emerging modern technologies and the possibility of developing training in this area should be investigated further.
Ključne besede: VR technologies, educational robotics, education, innovative learning method development, evaluation
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 105; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Assessment of supporting visual learning technologies in the immersive VET cyber-physical learning modelMatej Veber, Igor Pesek, Boris Aberšek, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Humanity faces diverse technological, societal, and sociological challenges. Digitalization is being integrated into every aspect of our lives. Technologies are developing rapidly and the ways in which we live and learn are changing. Young people are acquiring information and learning in a different way than in the recent past. Education systems are no longer keeping up with the development of technology. Education systems need to adapt and introduce technologies that motivate students and ultimately contribute to higher learning goals. To this end, we need to develop modern learning models that support education and technological development. In previous research, we developed and evaluated a state-of-the-art learning model, the CPLM. We built on this with a new study, in which we assessed the difference between the cognitive activities of attention and meditation in students during the viewing of a classical educational video, a 360° video, and an AR app on a screen. We found that the 360° video had the greatest impact on students' attention and is consequently suitable for initially motivating students in the proposed learning model. We made a proposal for a modern educational model and possibilities for further research.
Ključne besede: XR immersive technologies, VET education, 360° video, educational video, innovative learning method development, assessment
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 355; Prenosov: 246
Celotno besedilo (3,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Mikrosvetovi pri poučevanju matematike : na študijskem programu 2. stopnje MatematikaKatja Arnuš, 2023, magistrsko delo Opis: Matematika je šolski predmet, ki velja za manj priljubljenega in težje učljivega. Iz tega razloga želijo učitelji učencem približati matematično snov z različnimi učnimi pristopi. Eden izmed pristopov je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kamor spada poučevanje z mikrosvetovi.
Čeprav začetki mikrosvetov segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, se v šolstvu še niso uveljavili. V magistrskem delu je opisano, kako mikrosvetove uporabiti pri poučevanju. Pri tem sta izpostaviljena vloga učitelja in pomen mikrosvetov za učence.
Predstavljen je mikrosvet za poučevanje lastnosti in transformacij funkcij v gimnazijah, s katerim je opisano, kako mikrosvet implementirati v pouk in s pomočjo raziskovalnega učenja obravnavati učno snov.
Ključne besede: mikrosvet, artefakt, instrument, instrumentalizacija, konstrukcionizem
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 24
Celotno besedilo (4,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Kibernetsko-fizični sistemi edukacijske robotike : doktorska disertacijaMatej Veber, 2023, doktorska disertacija Opis: Digitalizacija industrijskih procesov se globalno implementira, vse bolj pa se tehnologije implementirajo tudi v vsakdanje življenje. Posameznik je vse bolj vključen v procese uporabe tehnologij na strokovnem in zasebnem področju. Konkurenca je neizprosna, zato mora biti posameznik prilagodljiv, kreativen, IKT pismen, komunikativen, samoiniciativen, skrbeti mora za okolje in uspešno sodelovati v timu, zaradi česar se mora vzporedno preoblikovati tudi izobraževalni sistem. Trenutno izobraževanje ne sledi možnostim in razvoju tehnologij.
Sprašujemo se, kako v tradicionalni učni proces vključiti tehnologije, kako učni proces prilagoditi tem tehnologijam, kako med izobraževalnim procesom s sodobnimi tehnologijami vplivamo na motivacijo slušateljev in doseganje višjih učnih ciljev. Disertacija vsebuje rezultate raziskave sodobnega učnega modela, ki obravnava problemsko in raziskovalno usmerjeno izobraževanje slušateljev z uporabo kibernetsko-fizičnih sistemov. Predlagan je referenčni model za izobraževanje v srednjem strokovnem izobraževanju (SSI) na področju industrijske robotike v 21. stoletju, ki temelji na inovativnem kibernetsko-fizičnem didaktičnem modelu (KFMI).
Izvedli smo meritve proceduralnega časa reševanja problemov, izvedli in evalvirali vprašalnik, učni model podprli z meritvami EEG kognitivnih aktivnosti slušateljev in rezultate znanstveno evalvirali. Z uporabo tehnologije navidezne realnosti v izobraževalnem procesu lahko vplivamo na izboljšanje prostorskega in vizualnega spomina. Intenzivnejša grafična reprezentacija informacij vpliva na več centrov v možganih in s tem na oblikovanje več nevronskih povezav. S kratkotrajnim usposabljanjem v virtualnem svetu lahko učinkoviteje vplivamo na učenje proceduralnih znanj kot s klasičnimi metodami učenja. Iz proučenih virov lahko sklepamo, da novejši pristop k poučevanju robotike v tej obliki še ni na voljo. Možnost uporabe sodobnih tehnologij v izobraževalnem procesu in možnost razvoja usposabljanja na tem področju je potrebno raziskati in podati smernice za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: kibernetsko-fizični sistemi, VR tehnologije, izobraževalna robotika, razvoj sodobne metode izobraževanja
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 68
Celotno besedilo (17,74 MB) |
5. Vključevanje medijske pismenosti v pouk matematike v osnovni šoli : magistrsko deloManca Krampl, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo medijsko pismenost kot eno izmed ključnih kompetenc 21. stoletja in njeno integracijo v pouk matematike v osnovni šoli. V prvem delu naloge je medijska pismenost natančno opisana. Podane so njene različne definicije, lastnosti, kompetence in veščine/spretnosti ter povezava z informacijsko pismenostjo. V nadaljevanju je skozi pristope k poučevanju medijske pismenosti, pri čemer se dotaknemo tudi waldorfskega, predstavljeno razumevanje medijske pismenosti v izobraževanju. Z medijsko pismenostjo so močno povezane digitalne kompetence, ki smo jih predstavili v drugem delu naloge. Osredotočili smo se na okvir digitalnih kompetenc za državljane (DigComp) in izobraževalce (DigCompEdu). Tretji del naloge obsega pregled medijske pismenosti pri matematiki v osnovni šoli. Zajema rezultate raziskav na področju medijske pismenosti pri pouku matematike. Pregledno so navedeni cilji in vsebine učnega načrta za matematiko na predmetni stopnji, ki so povezani z medijsko pismenostjo. Podana je tudi analiza dveh učbeniških kompletov in i-učbenikov za matematiko na predmetni stopnji z vidika vključenosti medijske pismenosti. V zadnjem delu smo pripravili nekaj predlogov za razvijanje medijske pismenosti pri pouku matematike.
Ključne besede: medijska pismenost, digitalne kompetence, pouk matematike v osnovni šoli
Objavljeno v DKUM: 19.06.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 47
Celotno besedilo (867,93 KB) |
6. Digitalna preobrazba vzgojno-izobraževalnih zavodovLenart Fajfar, 2022, magistrsko delo Opis: Digitalizacija spada med najpomembnejše naloge in cilje moderne družbe. Močan zagon in pomen je pridobila med svetovno epidemijo, ki nas je doletela v zadnjih letih. Evropska komisija je obdobje med letom 2021 in 2030 razglasila za evropsko digitalno desetletje. Uspešen proces digitalizacije družbe lahko omogočimo z nadgradnjo digitalne kompetentnosti učencev, kar pa lahko zagotovimo z ustrezno usposobljenim kadrom v izobraževalnih ustanovah.
V magistrskem delu smo pripravili pregled digitalnih kompetenc zaposlenih v izobraževanju. Raziskali smo različna orodja za merjenje stopnje digitalnosti izobraževalnih ustanov. Podrobno smo obravnavali orodje SELFIE, ki se je izkazalo za učinkovito in uporabno. Izvedli smo oceno stopnje digitalnosti izobraževalnega zavoda, v katerem so sodelovali vodstvo, zaposleni in učenci. Osnovni vprašalnik smo dopolnili z lastnimi trditvami. Na podlagi rezultatov smo prepoznali kritična in napredna področja ter za njih pripravili akcijski načrt za izboljšavo stopnje digitalnosti zavoda. Vanj smo po področjih zapisali digitalna orodja, ki jih bomo uvedli v svoje delo z učenci in v samo organizacijo učiteljskega zbora.
Ključne besede: digitalizacija, digitalne kompetence, SELFIE
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 879; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,03 MB) |
7. Razvijanje kompetenc 21. stoletja s pomočjo izdelave računalniških iger : zaključno deloJernej Kotnik, 2021, magistrsko delo Opis: V tej nalogi smo raziskali tako digitalne kot ostale kompetence, ki so pomembne pri poučevanju računalništva. Pogledali bomo različne poznane metode poučevanja računalništva, med katerimi so učenje s pomočjo iger, projektno učenje in raziskovalno učenje. Prav tako bomo pregledali literaturo na temo računalniškega mišljenja in poučevanja računalništva v osnovni in srednji šoli. Pri tem se bomo osredotočili na izobraževalni sistem v Sloveniji, pa tudi v tujini. Predstavili bomo tudi programe, ki lahko pri računalništvu pomagajo pri doseganju višjih kognitivnih ciljev in razvijanju različnih kompetenc. Med temi programi se bomo posebej osredotočili na program GameMaker Studio, na katerem bo temeljil tudi tečaj učenja programiranja. Tečaj bo pomemben del magistrske naloge, v kateri bomo zapisali cilje tečaja ter opisali ciljno skupino in predviden način izvedbe tečaja.
Ključne besede: IKT, računalništvo, GameMaker Studio, programiranje, algoritmično razmišljanje, »game-based learning«
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 1045; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,28 MB) |
8. Izdelava e-učbenika na primeru predmeta Naravoslovje v poklicnih šolahSara Cigler, 2016, diplomsko delo Opis: Osrednji namen te diplomske seminarske naloge je izdelava primera e- učbenika za potrebe predmeta Naravoslovje srednjega poklicnega kemijskega izobraževanja. V uvodnem delu so definirani osrednji pojmi, kot sta e-gradivo in e-učbenik, ter predstavljene različne kategorije e-učbenikov; d-učbenik, r-učbenik in i-učbenik. V nadaljevanju sledi predstavitev osnovnih interaktivnih elementov e-gradiv, ki so bistvenega pomena za vizualizacijo in aktivno vključevanje učencev v sam pouk. Ker je uporaba kakovostnih e-gradiv pri pouku nujna, so v ta namen predstavljeni tudi kriteriji za zagotavljanje kakovosti tovrstnega gradiva, ter pedagoško-didaktične smernice za oblikovanje e-gradiv. V osrednjem delu naloge nadaljujemo z opisom posameznih orodij in postopkov za oblikovanje e-učbenika, na koncu pa so predstavljene nekatere vzorčne strani izdelane e-učne enote i-učbenika.
Ključne besede: IKT, e-učno gradivo, e-učbenik, i-učbenik, interaktivnost, avtorska orodja, oblikovanje i-učbenika, Naravoslovje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 1055; Prenosov: 0 |
9. Učenje programiranja s pomočjo programa BlocklyPeter Zrinski, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski seminarski nalogi je obravnavano učenje programiranja. Podrobneje je predstavljen program Blockly. Glede na stopnje, ki jih Blockly ponuja za učenje programiranja, so ugotovljene prednosti in slabosti učenja programiranja s pomočjo blokov. Prav tako je ugotovljena primernost učenja programiranja s programom Blockly v razredih osnovne šole. Končna ugotovitev kaže, da je program Blockly najprimernejši za učenje programiranja, če učenci še niso bili seznanjeni s tradicionalnim programiranjem.
Ključne besede: učenje, programiranje, osnove, Blockly
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 1793; Prenosov: 59
Celotno besedilo (863,69 KB) |
10. Program za pripravo papirnih modelov na podlagi 3D objektovDamkina Lucija Ditz Pečnik, 2016, diplomsko delo Opis: Predstavljen je program Pepakura, ki je namenjen razvijanju virtualnega 3D modela v navodila za gradnjo iz papirja. 3D modeliranje uporabljamo za predstavitev realnih objektov v virtualnem svetu. Obstajajo različne tehnike prenosa objektov iz virtualnega sveta v realnega, najbolj znana je 3D tiskanje. Cenejše pa je sestavljanje papirnih modelov v izbrani 3D obliki. Ne potrebuje specializirane tehnologije in papir je med najcenejšimi materiali. Je pa gradnja iz papirja časovno zahtevna in so zanjo potrebne ročne spretnosti. Predstavljen je tudi primer uporabe v izobraževanju, kjer je papirni izdelek lahko učni pripomoček, ali pa sama priprava modela izboljšuje prostorsko predstavo učencev, gradnja pa izboljšuje koordinacijo in natančnost. Priložena šablona je namenjena tisku in izgradnji zlate ribe (Carassius auratus) v naravni velikosti.
Ključne besede: Papirni model, program, Pepakura, papir, 3D model, karton
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 1235; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,80 MB) |
