| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
GLASBENA TERAPIJA KOT DEJAVNIK PSIHOFIZIČNEGA RAVNOVESJA
Miha Šrimpf, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni vidiki delovanja glasbene terapije kot dejavnika psihofizičnega telesa. Navedeni so različni elementi glasbenih terapij, ki so skupni vsem oblikam zdravljenja z glasbo in zvokom. Predstavljen je močno spreminjajoč se odnos in razumevanje do moči zvoka in glasbe skozi zgodovinska obdobja, pa tudi preporod glasbenih terapij današnjega časa. Poudarjena je pomembnost zvoka in posledičnih vibracij, tako na fizični kot intuicijski ravni. Te zvočne vibracije lahko tvorijo simpatetično ali vsiljeno resonanco z vibracijami drugega bitja ali predmeta v univerzumu. V nadaljevanju je naloga namenjena odkrivanju zdravilnih elementov glasbe, skrivnosti trojnega načela pesmi, definiranju in spoznavanju posameznikovih energijskih centrov, čaker ter interakcije le-teh z vplivi glasbenih oziroma zvočnih vibracij. Glede na omenjen proces med zvočnimi vibracijami in energijskimi centri, so predstavljene podrobnejše korelacije med le-temi ter njim pripadajočimi tonskimi višinami, samoglasniškimi zvočnimi oblikami, pripadajočimi inštrumenti, glede na barvno zvočnost. Poudarek je tudi na povezovanju energijskih centrov in predelov ali organov v telesu, kar je zelo pomemben element zdravljenja z zvokom in glasbo, pa tudi pomemben dejavnik za vzpostavitev psihofizičnega ravnovesja v človeku. V nadaljevanju so prikazani še ostali dejavniki, ki jih je mogoče, seveda z vidika glasbene terapije, povezati z močjo zvoka – astrologija in kristali. Predstavljene so možnosti skupinskega zdravljenja z glasbo in nekatere bolj znane glasbene terapije modernega časa. V zadnjem, empiričnem delu naloge, pa so predstavljeni elementi, postopki ter analize eksperimentalnega dela, katerega namen bil ugotoviti, kako se ljudje odzivajo na določeno glasbo glede na njihovo starost, spol, splošno, glasbeno izobrazbo in dojemanje glasbe v vsakdanjem življenju. Pri tem pa gre tudi za iskanje morebitnih vzporednic med omenjenimi osebnostnimi lastnostmi ter pomirjajočo glasbo posameznika.
Ključne besede: glasbena terapija, zdravljenje z glasbo, moč zvoka, intuicijske zvočne vibracije, resonanca, interakcija energijskih centrov – čaker in glasbe, povezanost moči zvoka.
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 4135; Prenosov: 812
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

3.
IZBRANA LITERATURA ZA USVAJANJE GLASBENOTEORETIČNIH ZAKONITOSTI PRI PREDMETU NAUK O GLASBI
Barbka Jahn, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je podan kratek pregled razvoja glasbenega šolstva na Slovenskem od začetka 19. stoletja do nastanka Akademije za glasbo. V nadaljevanju so opisani učni cilji izobraževalnega programa glasba, ki ga je sestavila nacionalna komisija za prenovo glasbenega šolstva. Namen diplomske naloge je raziskati in predstaviti pregled literature, ki je primerna za pouk nauka o glasbi. Nanaša se na literaturo, ki vsebuje vse elemente za kakovosten vzgojno-izobraževalni proces. Za pouk predmeta nauk o glasbi v 1., 2., 3. in 4. razredu so bili predstavljeni učbeniki Mali glasbeniki avtoric Brigite Tornič Milharčič, Karmen Širca Costantini in Eve Kozlevčar. Gradivo zajema vso učno snov, ki je predvidena po učnem načrtu izobraževalnega programa za predmet glasba. Kot dopolnilni učbeniki so navedeni 1., 2., 3. in 4. zvezek Nauka o glasbi Tomaža Habeta. Ker potek in vsebina učne snovi ne ustrezata novemu učnemu načrtu, je predlagana uporaba učbenikov po izbiri in presoji posameznih učiteljev. Delovni zvezki z naslovom Veselo do glasbe avtorice Alenke Peric so namenjeni učiteljem in učencem v glasbenih šolah, zlasti kot sredstvo vertikalne povezave učnih tem in kot metodični priročniki. Delovni zvezki ne obsegajo vseh področij predmeta nauk o glasbi, ki se obravnavajo od prvega do četrtega razreda, temveč le teoretične zakonitosti. Učitelji te povezujejo z drugimi področji. Zbirka didaktičnih pesmi avtorice Hermine Jakopič z naslovom S pesmijo do znanja obravnava glasbene pojme in vsebine, ki jih učenci uspešno usvojijo preko pesmic in jih znajo kasneje uporabljati pri drugih nalogah. Učenje pesmic lahko predstavlja del učnega programa ali pevsko gradivo, na katero učitelj otroke opozori takrat, ko obravnava določeno učno snov. Ker učbeniki Mali glasbeniki za peti in šesti razred še niso bili predstavljeni, je bila v diplomski nalogi navedena knjiga Pavla Mihelčiča z naslovom Osnove glasbene teorije, in sicer v prenovljeni, dopolnjeni in razširjeni izdaji. Učitelj pri razlagi teoretičnih zakonitosti dopolnjuje učni proces s priročniki Mateje Debevc in Borivoja Popovića. Diplomsko delo predstavlja podroben pregled izbrane literature za usvajanje glasbenoteoretičnih zakonitosti in raziskavo mnenja učiteljev o izbrani literaturi ter uporabi učnega gradiva v slovenskih glasbenih šolah.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: nauk o glasbi, glasbena šola, glasbena literatura, učbeniki in priročniki.
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 3719; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (667,71 KB)

4.
NAUK O GLASBI IN SOLFEGGIO PO METODOLOŠKEM SISTEMU EDGARJA WILLEMSA
Iva Vnučec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstavitev življenja in dela ter filozofska izhodišča glasbenega pedagoga Edgarja Willemsa. Opisano je osnovno glasbeno izobraževanje po metodološkem sistemu E. Willemsa, njegove značilnosti ter tri razvojne stopnje glasbenega uvajanja. Izdelana je primerjava učnih načrtov predmeta nauk o glasbi in solfeggio po metodološkem sistemu Edgarja Willemsa ter po pri nas uveljavljeni metodi pri nauku o glasbi. Podane so podrobne učne primerjave prvih razredov. V diplomsko nalogo so vključena raziskovalna vprašanja, ki so se nanašala na odnos učiteljev glasbe do poučevanja po metodološkem sistemu Edgarja Willemsa. Rezultati analize so pokazali, da so se učitelji odločili za poučevanje po metodološkem sistemu Edgarja Willemsa predvsem zaradi kvalitetne alternative klasičnega poučevanja, po kateri lahko učinkoviteje razvijajo otrokove slušne, motorične in intelektualne sposobnosti.
Ključne besede: Edgar Willems, nauk o glasbi in solfeggio, razvojne stopnje glasbenega uvajanja.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 3252; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (649,94 KB)

5.
GLASBENI VRTEC
Maja Ocepek, 2009, diplomsko delo

Opis: V okviru prvega, teoretičnega dela diplomske naloge, smo pregledali možnost ustanovitve in delovanja zasebnih vrtcev, predvsem Waldorfskega in Montessori vrtca. V obeh primerih so jasno izpostavljeni cilji in vsebine, ki obravnavajo otroka kot celoto. Zasebni vrtci v kurikulumu za javne vrtce dodajo svoje obogatene programe. V nadaljevanju so prikazane stopnje na področju telesnega, čustvenega, intelektualnega razvoja in razvoja glasbenih sposobnosti. V raziskovalnem delu so v aktivno iskanje mnenj o glasbenem vrtcu vključeni starši predšolskih otrok. Z anketnim vprašalnikom in z obdelavo dobljenih rezultatov lahko z zagotovostjo zatrdimo, da je glasbeni vrtec zanimiva in iskana alternativa javnih vrtcev. V tretjem, praktičnem delu diplomske naloge je predstavljen primer dobre prakse - program glasbenega vrtca Direndaj. Popoldanska glasbena dejavnost v letnem obsegu 30 ur je dobro izhodišče za nadgradnjo celodnevnega programa javnega vrtca ali zasebnega vrtca, saj so, sicer v manjšem obsegu, obogatene vsebine in cilji, kot jih zasledimo v prvem delu diplome v poglavju kurikuluma za javne vrtce.
Ključne besede: Zasebni vrtci, obogateni programi, glasbene dejavnosti, glasbeni vrtec Direndaj.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 4193; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

6.
BOŽIČNE PESMI ZA OTROKE: PRIREDBE ZA GLASOVE S SPREMLJAVO ORFFOVIH GLASBIL
Maša Uranjek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diploma je sestavljena iz dveh delov. Prvi del se navezuje na cerkveno bogoslužje, cerkveno glasbo in božič, saj vsebina božičnih pesmi izhaja iz krščanstva. Drugi del obsega priredbe desetih izbranih božičnih skladb za Orffova glasbila. Prvi del bi lahko smiselno razdelili na več podpoglavij. Uvodoma so zapisane nekatere značilnosti in zakonitosti cerkvenega bogoslužja, nato beseda teče o pomenu cerkvene glasbe, njenem zgodovinskem razvoju in njenih zakonitostih. Opisana je vokalna, inštrumentalna in vokalno-inštrumentalna cerkvena glasba in cerkveno ljudsko petje. Pozornost je namenjena adventnemu in božičnemu času, šegam in navadam, ki so značilne za ta čas ter vsebini božičnih pesmi. Navedene so slovenske zbirke cerkvenih pesmi, kjer najdemo tudi pesmi, značilne za adventni in božični čas. Opisana je izbrana slovenska literatura za Orffova glasbila, ki vsebuje ljudske in umetne pesmi. V praktičnem delu diplomske naloge je deset priredb božičnih skladb za Orffova glasbila in petje. Skladbe so enostavne in zato primerne za osnovnošolske učence, saj so upoštevane njihove psihomotorične sposobnosti in stopnja razvitosti glasbenih sposobnosti.
Ključne besede: cerkvena glasba, cerkveno petje, božič, advent, priredbe, Orff
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 12625; Prenosov: 1582
.pdf Celotno besedilo (942,53 KB)

7.
ZBOROVSKO PETJE KOT DEJAVNIK CELOSTNEGA RAZVOJA OSNOVNOŠOLSKIH OTROK: ANALIZA STANJA NA OBMOČJU RADELJ OB DRAVI
Martina Resnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je na začetku predstaviti kratek zgodovinski pregled razvoja slovenske glasbe in prikazati potek razvoja umetne vokalne glasbe. Sledi osvetlitev vloge in pomena glasbe na razvoj otrok ter navajanje pozitivnih vplivov, ki jih ima zborovsko petje na odraščajočega otroka. Ker je dandanes zaradi različnih dejavnikov, ki so v nalogi prav tako navedeni, zanimanje otrok za zborovsko petje v upadu, je nekaj strani namenjenih tudi motiviranju otrok za tovrstno dejavnost. Poudarjen je pomen sposobnosti in lastnosti zborovodij, ki vpliva na motivacijo otrok za petje v šolskem zboru. Pomembna dejavnika motivacije sta tudi nastopanje in tekmovanje, zato so v diplomski nalogi predstavljena območna srečanja otroških in mladinskih zborov, regijska srečanja in tekmovanja, državno tekmovanje v Zagorju ob Savi in mednarodno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov v Celju. Opisani so tudi pogoji za udeležbo, programske usmeritve in merila priznanj. V raziskovalnem delu je predstavljenih deset Območnih srečanj otroških in mladinskih pevskih zborov v območju Upravne enote Radlje ob Dravi. Empirični del je nastal v želji ugotoviti odnos otrok na območju Upravne enote Radlje ob Dravi do zborovskega petja in razkriti dejavnike, ki vplivajo na ta odnos.
Ključne besede: zborovsko petje, otroški in mladinski pevski zbori, šolsko zborovsko petje v Upravni enoti Radlje ob Dravi, motivacija.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3533; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

8.
HARMONIJA GLASBE, CVETJA IN PLESA: TERAPEVTSKI CVETNI PLESI NA OSNOVI CVETNEGA ZDRAVLJENJA DR. EDWARDA BACHA
Katja Lovrenčič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Harmonija glasbe, cvetja in plesa: terapevtski cvetni plesi na osnovi cvetnega zdravljenja dr. Edwarda Bacha so v teoretičnem delu predstavljene krize vrednot novodobne družbe. Pozornost je usmerjena na vzgojne ustanove in otroke, in sicer na probleme zdravja ter razvojnih motenj otrok, ki izvirajo iz neustreznosti današnje šole. Drugo poglavje vsebuje predstavitev novega pojmovanja, ki prinaša novodobno razumevanje, postopke in metode, ki nam pomagajo reševati največje življenjske probleme. Posebej je izpostavljena psihoterapevtska metoda z uporabo plesa, ki posameznike spodbudi, da izrazijo misli in čustva, ki bi jih sicer težko izrazili. Terapevtova naloga pri izvajanju cvetnih plesov Anastasie Geng je preučiti posameznikove odzive nanje in začeti dialog. V praktičnem delu je predstavljena uporaba vseh eksplicitnih strani gibanja in vsebina posameznih plesov, njihov pozitiven vpliv in sprejemanje.
Ključne besede: Ključne besede: bardi, zdravljenje z zvokom, terapevtski ples, krožni plesi, Edward Bach, 38 Bachovih cvetov, Anastasia Geng.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2125; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (4,00 MB)

9.
VIZIJA GLASBENE VZGOJE V 21. STOLETJU
Patricija Jakop, 2011, diplomsko delo

Opis: Glasbena vzgoja je v predšolski in osnovnošolski dobi otroka sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa. Je pomemben element pri razvoju otrokove osebnosti, saj se doživljanje glasbe dolgoročno pozitivno odraža na njegovem fizičnem in intelektualnem razvoju, kratkoročno pa predstavlja za otroka trenutno sprostitev, ga umirja, spodbuja pri delu in učenju ter mu pomaga, da lažje izraža svoja čustva. V želji po nenehnem izboljševanju vzgojno-izobraževalnega procesa v šolah nasploh, kot tudi na področju glasbenega pouka, so se v preteklosti dogajale številne spremembe, še več pa se jih nakazuje v prihodnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljen t.i. klasični šolski sistem v 90. letih prejšnjega stoletja in danes. Namen raziskave je bil ugotoviti slabosti obstoječega šolskega sistema, pomen glasbe v njem in ugotoviti, kje in kako bi lahko ta sistem še izboljšali. To nalogo so v začetku 2. tisočletja začele prevzemati nase tako imenovane šole prihodnosti, ki otroka obravnavajo individualno glede na njegov značaj. Te smernice že uspešno uvajajo Waldorfska šola, Rodovna šola in še druge. Empirični del diplomskega dela smo izvedli s pomočjo ankete med glasbenimi pedagogi, ki poučujejo glasbo na osnovnih šolah. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da za poučevanje uporabljajo različne metodološke sisteme. Obstoječi učni načrt je prenatrpan s teoretičnimi vsebinami, premalo pa daje možnosti za neposredno doživljanje glasbe s petjem, igranjem. Sprememba učnega načrta bi naj uvedla več ustvarjanja in poustvarjanja glasbenih vsebin tako v šoli kot izven nje. Po mnenju anketiranih bi morali glasbenemu pouku nameniti več šolskih ur in glasbo zaradi še vedno nekoliko zapostavljenega pomena izenačiti z ostalimi predmeti na šolskem urniku.
Ključne besede: glasbena vzgoja, glasba v waldorfski šoli, glasba v šoli Marie Montessori, Eliza, Rodovna šola
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 2113; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (489,09 KB)

10.
SKRIVNOSTNE VIBRACIJE GONGA: vpliv planetarnih gongov na psihofizično počutje pevcev
Marko Bračič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zvoki ne vplivajo na nas samo takrat, kadar jih poslušamo namensko, ampak vsak trenutek, ko naše telo sprejema raznolike zvočne vibracije. Kvantna fizika dokazuje, da atom ni najmanjši delec materije, temveč skupek energijskih vibracij. Zvok je most med energijskim in materialnim svetom. Če znamo zvok prenesti preko tega mostu, lahko postane zdravilo. Veliko ljudi zavrača »obrede«, ki izhajajo iz preteklosti in vključujejo zgolj lastno telo in inštrument. Uporabljajo pa tablete, katerih sestave sploh ne poznajo. So postali ples, zvok in smeh človeku bolj tuji in nerazumljivi kot kemija? V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljeno zavedanje človeštva o skrivnostni moči zvoka. Kot zdravilo se je pojavil že v prazgodovini in ostal prisoten tudi pozneje. Gong je eden izmed najstarejših inštrumentov, ki se je neodvisno pojavil v različnih kulturah kot medij za zdravljenje. V nalogi je prikazana raziskava o njegovem izvoru, zvoku, lastnostih, uporabi, načinu igranja ter o njegovem vplivu na izbrano skupino. Empirični del naloge vsebuje raziskavo vpliva planetarnih gongov na psihofizično počutje pevcev. Rezultati raziskave so aplicirani na izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa in pedagoškega dela nasploh.
Ključne besede: Glasbena terapija, planetarni gongi, zvočna masaža, zvočna kopel.
Objavljeno: 30.05.2011; Ogledov: 2544; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici