| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 124
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
81.
RAČUNALNIŠKA IZMENJAVA PODATKOV MED PODJETJEM BSH HIŠNI APARATI D.O.O. IN NJEGOVIMI DOBAVITELJI
Natalija Šeško, 2013, magistrsko delo

Opis: Računalniška izmenjava podatkov predstavlja del elektronskega poslovanja B2B. Bila je tudi prva oblika elektronskega poslovanja med podjetji. Njeni začetki segajo v pozna sedemdeseta leta. Glavna zamisel računalniške izmenjave podatkov je bila nadomestitev papirnatih poslovnih listin. Od začetka je izmenjevanje podatkov potekalo preko zasebnih omrežij, poslovni podatki pa so morali biti v dogovorjenih strukturah. Takšen način je bil cenovno sprejemljiv le za velika podjetja. Z uveljavitvijo interneta v 90. letih pa so se stroški izmenjave podatkov močno znižali. Do danes se je računalniška izmenjava podatkov razvila v več različnih tehnologij in postala dostopna tudi manjšim podjetjem. Za računalniško izmenjavo podatkov morajo podjetja imeti primerno računalniško strojno in programsko opremo. Naslednji kriterij za izmenjavo podatkov med podjetji je, da so dokumenti v obliki, ki je razumljiva obema, ki komunicirata. Zato so določene organizacije razvile standarde, po katerih naj bi bili dokumenti zapisani. Prvi standard, ki je bil razvit je ANSI X12, ki se uporablja predvsem v ZDA, najbolj uporabljen standard v Evropi pa je UN/EDIFACT. Računalniška izmenjava podatkov poteka po določenih povezavah t.i. komunikacijskih protokolih. Podjetja uporabljajo računalniško izmenjavo podatkov, ker le-ta zmanjša določene stroške, povečuje zanesljivost in točnost podatkov, odpravlja ročna opravila s papirjem, omogoča hitrejše komuniciranje, hitro izmenjavo podatkov, povečuje optimizacijo poslovanja, podjetje pa pridobi večjo konkurenčno prednost. Kljub vsem prednostim, ki jih ima računalniška izmenjava podatkov, pa ima tudi manjše pomanjkljivosti in tveganja. Pri uporabi računalniške izmenjave podatkov je zelo pomembno, da podjetja zelo dobro in podrobno razumejo potek izmenjave podatkov. Zelo pomembna je tudi varnost pri uporabi računalniške izmenjave podatkov. Najprej je potrebno poskrbeti za fizično varnost, tako da podatki ne pridejo do nepooblaščenih oseb. Pri tehničnem varovanju pa se za zaščito podatkov uporabi šifriranje, digitalno podpisovanje, digitalno potrdilo in časovno žigosanje. Podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. se uvršča med uspešna podjetja v Sloveniji. Od leta 1995 uporabljajo informacijski sistem SAP. Računalniško izmenjavo podatkov pa z nekaterimi dobavitelji uporabljajo od leta 2011. Trenutno jim pošiljajo le plane dobav; vendar že načrtujejo uvedbo povratne poti komunikacije, s katero bodo pridobili veliko prednosti in koristi.
Ključne besede: Računalniška izmenjava podatkov, elektronsko poslovanje, elektronsko poslovanje B2B, informacijska rešitev SAP.
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 1747; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

82.
INTERNA KOMUNIKACIJA V INTRANETU: PRIMER PODJETJA TELEKOM SLOVENIJE, D.D.
Veronika Vodlan, 2012, diplomsko delo

Opis: Komunikacijo si predstavljamo kot kakršno koli sodelovanje med ljudmi. Pošiljatelj pošlje sporočilo preko komunikacijskega kanala prejemniku. Model po katerem potujejo sporočila imenujemo komunikacijski model. Uporabnikom je v komunikaciji na voljo veliko vrst medijev preko katerih si pošiljajo sporočila. Področje komuniciranja v okolju podjetja imenujemo poslovno komuniciranje, le to pa delimo glede na okolje podjetja, na zunanje in notranje oziroma interno komuniciranje. V komunikaciji poznamo več vrst orodij preko katerih le-ta poteka. Razvoj tehnologije nam omogoča vse večjo izbiro elektronskih orodij med njimi tudi internet in intranet. Bistvena razlika med njima je, da je intranet zaprto omrežje znotraj organizacije z omejenim dostopom, torej pokriva zgoraj omenjeno interno komunikacijo v organizaciji. Zaposlenim omogoča dostop do hitrih in ažurnih informacij. Dostop do internega omrežja je dovoljen le določenim registriranim uporabnikom. To omogoča visoka stopnja varnostne zaščite.
Ključne besede: komunikacija, organizacija, pošiljatelj, prejemnik, sporočilo, komunikacijski kanal, komunikacijski model, orodja komunikacije, internet, intranet, varnost, uporabnik, notranja komunikacija, medij
Objavljeno: 27.11.2012; Ogledov: 1747; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

83.
PRIMERJAVA SPLETNIH PLAČILNIH INSTRUMENTOV ZA FIZIČNE OSEBE
Sašo Bezjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Za ekonomski tržni sistem je pomembno, da ima vzpostavljen varen in zanesljiv plačilni sistem. Plačilni sistem se oblikuje glede na potrebe trga in more rast trga dohajati, zato je pomembno, da je pri tem zmožen nuditi stabilnost in varnost. Udeleženci plačilnih sistemov so centralna banka, poslovne banke in druge kreditne institucije. Primarna funkcija centralne banke je izdaja gotovine, poslovna banke pa sprejemajo depozite in dajejo posojila. Plačilni sistem je skupek postopkov, pravil, instrumentov in standardov, ki se uporabljajo za poravnavo obligacijskih postopkov. V Evropi je sistem TARGET2 nadomestil plačilni sistem TARGET. To je bruto sistem poravnave v realnem času, preko katerega banke obdelujejo plačilne naloge. Slovenija je vključena v ta sistem od leta 2007. Evropske države še so vključene v plačilne sisteme EURO1, STEP2 in SEPA. Pomemben del plačilnega sistema so plačilni instrumenti. Delimo jih na gotovinska in negotovinska plačila. Po pravni obliki pa jih delimo na kreditna in debetna plačila. Največ maloprodajnih poslov se plača z gotovino, negotovinska plačila pa predstavljajo največji del celotne vrednosti plačil v današnji ekonomiji. Za plačevanje spletnih storitev se uporabljajo spletni plačilni instrumente. Delimo jih na sisteme lastniških računov in sisteme na osnovi bančnih računov. Spletni plačilni instrumenti na osnovi lastniških računov omogočajo interne transakcije brez posredovanja banke, pri sistemih bančnih računov pa transakcije potekajo preko računov, ki so v lasti bank. Vsi plačilni instrumenti uporabljajo varnostne elemente, ki zagotavljajo varnost in zasebnost pretoka podatkov. Spletni plačilni instrumenti, ki so trenutno na voljo, so plačilne storitve elektronskega bančništva, plačilne kartice, e-denarnice in Moneta. Plačilne instrumente smo med seboj primerjali s pomočjo primerjalne tabele, kjer smo uporabili različne kriterije in tako ugotovili prednosti in slabosti določenih spletnih plačilnih instrumentov.
Ključne besede: plačilni sistemi, plačilni instrumenti, target2, euro1, step2, sepa, spletni, elektronski, spletni plačilni instrumenti, elektronski denar, spletna banka, spletna denarnica, e-denarnica, moneta, plačilne kartice
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1280; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (626,91 KB)

84.
NAČRTOVANJE IN UVEDBA SISTEMA ZA SKUPINSKO DELO V PODJETJU X
Benjamin Tomažič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavani informacijski sistemi v podjetjih, njihove značilnosti in razvoj. V poslovnih informacijskih okoljih klasični način komunikacije z uporabo elektronske pošte več ne zadostuje za učinkovito komunikacijo. V takšnih okoljih so potrebni naprednejši sistemi za skupinsko delo, ki omogočajo hitrejšo, učinkovitejšo in varnejšo komunikacijo. Informacijski sistemi za skupinsko delo so računalniški sistemi, ki podpirajo sodelovanje skupine ljudi. Predstavljene so tri aplikacije za skupinsko delo s poudarkom na Novell Groupwise aplikaciji. Projektni pristop k izvajanju projekta je bistvenega pomena za uspešno izvedbo informacijskih projektov. Praktični del diplomske naloge je osredotočen na uvedbo sistema za skupinsko delo v podjetju X. Opisane so pomankljivosti in težave obstoječega sistema za elektronsko pošto. Predstavljen je konkreten primer uvedbe sistema za skupinsko delo Groupwise v obstoječ informacijski sistem. Z Groupwise sistemom smo v podjetje uvedli zanesljiv, visoko razpoložljiv in varen sistem za skupinsko delo, ki omogoča varen oddaljen dostop do elektronske pošte, koledarja, stikov, opravil in dokumentov. Predstavljene so nekatere ključne prednosti novega sistema za skupinsko delo in nakazane možnosti nadaljnega razvoja.
Ključne besede: elektronska pošta, skupinsko delo, sistem za skupinsko delo, sodelovanje, sporočanje, imenik, koledar, opravila, dokumentni sistem, odjemalec, strežnik, omrežje, informacijski sistem, prenova informacijskega sistema.
Objavljeno: 14.11.2012; Ogledov: 1289; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

85.
PROGRAMSKA OPREMA ZA GLASBENO PRODUKCIJO TER NEKATERI SODOBNI NAČINI ZA OBJAVO IN PRODAJO GLASBENIH DEL
Domen Repnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Digitalna revolucija se je zgodila tudi v glasbeni industriji in glasbeni produkciji. Spremenili so se načini ustvarjanja glasbe, ki jo lahko danes kreiramo že na vsakem osebnem računalniku. Prav tako se je spremenilo delovanje glasbene industrije in struktura njenih udeležencev. Spremenili so se tudi kanali distribuiranja glasbe, saj lahko, s pomočjo interneta, glasba dandanes doseže poslušalce na drugi strani sveta v samo nekaj sekundah. Pričujoče diplomsko delo se ukvarja s sodobno glasbeno industrijo, z njenimi spremembami in novimi distribucijskimi kanali za glasbo. Skozi njen potek je obdelana tematika programske opreme za produciranje glasbe, na koncu pa sta opisana in primerjana dva zelo popularna programa: Propellerheads Reason 5 in FL Studio 10. Diplomsko delo se zaključi z izborom enega izmed navedenih, in sicer tistega, za katerega mislimo, da je dovolj kakovosten za ustvarjanje uspešnih glasbenih del.
Ključne besede: Glasbena industrija, distribucija glasbe, digitalna glasba, internet, iTunes, Bandcamp, Myspace, Last.fm, ASIO, VST, MIDI, sekvencer, vzorčnik, DAW, Propellerheads Reason 5, FL Studio 10, aranžiranje, miksanje, mastering, MP3.
Objavljeno: 17.08.2012; Ogledov: 1777; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

86.
The Business Intelligence Users : how to generate the value added for the managers
Igor Perko, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Objavljeno: 02.06.2012; Ogledov: 1165; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

87.
88.
89.
90.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici