| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
IVAN POTRČ V LJUBLJANSKI DRAMI: MED ROKOPISOM, NATISOM IN UPRIZORITVIJO
Anita Bizjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomski nalogi sem obravnavala štiri Potrčeve drame (Lacko in Krefli, Krefli, Kreflova kmetija, Na hudi dan si zmerom sam), in sicer so me zanimale spremembe na relaciji med tipkopisom (rokopisom) za uprizoritev in knjižno izdajo; tj. geneza literarnega dela med dvema medijema, gledališčem in knjigo. Spremembe sem spremljala na treh glavnih ravneh, in sicer stilistični, vsebinsko-stilistični in vsebinski. Zanimalo me je tudi, kdo vse v literarnem procesu posega v besedilo na relaciji med uprizoritvijo in knjižno izdajo. V drami Lacko in Krefli prevladujejo stilistične spremembe. Nekatere so vnesene že v tipkopis in so upoštevane v knjižni izdaji, medtem ko se jih večina pojavi šele v knjigi, kar kaže, da gre za avtorjeve (ev. lektorjeve) posege. Tako so skoraj vse spremembe avtorjevi posegi z izjemo dveh primerov, ki sta s strani dramskega osebja. Drama Krefli ima, kvantitativno gledano, največ sprememb izmed vseh obravnavanih dram. V njej prevladujejo vsebinske spremembe, ki jim sledijo stilistične spremembe. V knjigi je odnos med bajtarjem in gruntarjem bolj zaostren (bajtar gruntarju nasprotuje, zagovarja pravice revežev). V knjigi je gruntar prikazan v nekoliko boljši luči (to se kaže npr. v bolj skopih opisih njegove zapitosti). Predpostavljam, da je to posledica spremenjenega pogleda na gruntarja. Prav tako je knjižna izdaja v primerjavi s tipkopisom razširjena v zaključku drame. V tipkopis je sicer vložen še del besedila (vložek), ki je nato upoštevan v knjigi. V Kreflovi kmetiji so spet glavne stilistične spremembe, ki so po mojih predvidevanjih spet večinoma avtorjeve z izjemo štirih primerov, kjer so spremembe vnesene v tipkopis, vendar v knjigi niso upoštevane. Posegi dramskega osebja prevladujejo pri vsebinskih spremembah, in sicer, kjer gre v celoti za črtanje dialogov in didaskalij. Te spremembe so namenjene uprizoritvi in v knjigi niso upoštevane. V drami Na hudi dan si zmerom sam sprememb skorajda ni, a vseeno prevladujejo stilistične in spet kažejo na avtorja. Gledano v celoti, v dramah prevladujejo stilistične spremembe, kar kaže na težnjo po stilističnem izboljševanju besedila. Ena bolj zanimivih ugotovitev je, da je tudi v tipkopis verjetno res največ posegal avtor, kar je nekoliko presenetljivo glede na začetna pričakovanja.
Ključne besede: Ključne besede: Ivan Potrč, Lacko in Krefli, Krefli, Kreflova kmetija, Na hudi dan si zmerom sam, tipkopis (rokopis) za odrsko uprizoritev, knjižna izdaja.
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1388; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
MED LITERARNIM DELOM IN FILMSKO PRIREDBO: PRIMER PETELINJI ZAJTRK
Lucija Mestnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo najprej prikaže razvoj slovenske kinematografije in njeno navezanost na literaturo. Prvo temeljito študijo o povezavi slovenskega filma in literature je opravil Stanko Šimenc, svoje ugotovitve pa je predstavil v delu Slovensko slovstvo v filmu (1996). Ugotovil je, da je bilo od skupaj 83 celovečernih filmov, ki so nastali med letoma 1948 in 1982, kar 35 takih, ki so nastali po literarni predlogi. Samo Rugelj (2007) pa ugotavlja, da so filmske priredbe v osemdesetih letih zamrle, v zadnjem obdobju pa prevladujejo priredbe sodobnih del, medtem ko so v prvih desetletjih slovenskega filma režiserji posegali predvsem po že uveljavljenih, klasičnih delih. V pričujočem delu so zbrane vse filmske priredbe od leta 1948 do julija 2011. Naloga nato preide na teorijo, in sicer na literarno in filmsko, ki sta bili podlaga za primerjalno analizo Lainščkovega romana Petelinji zajtrk in istoimenske filmske uspešnice, nastale po scenariju Marka Naberšnika. Obstaja več principov filmske analize; v tem delu sem se največ opirala na predloge nemškega medijskega teoretika Wernerja Faulsticha. Sledi primerjava literarne predloge in filma, pri čemer sem se opirala tako na Naberšnikov scenarij kot na film. Dokumentirala sem vse podobnosti oz. razlike med njimi, ki so razvrščene v štiri skupine, kakor to v osnovnem modelu filmske analize predlaga Werner Faulstich, in sicer zgodba, osebe, zgradba in interpretacija. Osnovno pomagalo pri analizi je bila knjižna izdaja scenarija, ob njem pa je bil v pomoč še posnetek filma. Najopaznejša razlika med literarno predlogo in filmom je sprememba kraja dogajanja iz okolice Murske Sobote v Gornjo Radgono, sicer pa je največ razlik v sami zgodbi. Režiser je romaneskno dogajanje zgostil in se osredotočil na osnovno ljubezensko zgodbo, medtem ko je stranske (razen Zobarjeve) izpustil.
Ključne besede: Ključne besede: Petelinji zajtrk, literatura in mediji, literarna predloga, filmska priredba
Objavljeno: 17.05.2012; Ogledov: 2038; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (813,56 KB)

3.
LITERARNA ZGODOVINARKA MARJA BORŠNIK (1906-1982)
Tonja Jelen, 2012, diplomsko delo

Opis: Marja Boršnik je bila urednica, aktivna članica Slavističnega društva, pisateljica, zaslužna profesorica ljubljanske univerze, predstojnica katedre za slovenski jezik, dopisna članica SAZU, predavateljica, inšpektorica za srednje in visoke šole, strokovna inšpektorica za slavistiko in literarna zgodovinarka, kar je tudi njena osrednja vloga. Svoje študije je največ namenila Antonu Aškercu, Ivanu Tavčarju, Franu Celestinu, Janku Glazerju, Alojzu Gradniku in Prežihovemu Vorancu. Posebno pozornost je kot literarna zgodovinarka usmerjala na ženske ustvarjalke, in sicer na Vido Taufer, Vido Jeraj in Zofko Kveder. Njen raziskovalni pristop k literaturi je izhajal s pozitivističnih podlag (njena profesorja sta bila France Kidrič in Ivan Prijatelj), vendar pa je zanj značilno tudi veliko zelo subjektivističnih vrednotenj. V diplomski nalogi so me zanimale njene monografske študije o Antonu Aškercu, in sicer sem pozornost namenila analizi njenega pristopa, pri čemer sem zlasti preverjala splošno utrjeno spoznanje o njeni pripadnosti pozitivistični »šoli«. Pomemben je tudi teoretski del naloge, v katerem pa sem Marjo Boršnik na podlagi sistemskih modelov literature (Siegfried J. Schmidt; Urška Perenič) umestila v literarni sistem, natančneje na raven literarne obdelave, s čimer sem skušala predvsem izostriti mesto literarnega obdelovalca/obdelovalke oz. literarnega znanstvenika/znanstvenice v kompleksnem literarnem procesu. Literarna obdelava namreč za razliko od produkcije, recepcije literarnega dela še zdaleč ni (bila) deležna takšne pozornosti.
Ključne besede: Marja Boršnik, literarni obdelovalec, literarni znanstvenik, literarni zgodovinar, Siegfried J. Schmidt, Urška Perenič, pozitivizem
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1106; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1000,78 KB)

4.
BEVKOVE PESMI MED REVIALNO OBJAVO, SAMOSTOJNO PESNIŠKO ZBIRKO IN IZBRANIMI SPISI
Marija Filej, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na Bevkovo pesništvo. Gre za pesmi, ki so izhajale v reviji Dom in svet med letoma1910 in 1920 in ki so leta 1921 izšle v samostojni pesniški zbirki z naslovom Pesmi. V petdesetih letih 20. stoletja pa so Bevkove pesmi izšle še v Izbranih spisih, v katerih so poleg pesmi iz pesniške zbirke Pesmi še krajši prozni sestavki, zamejeni z letnicama 1911 in 1927. Iz primerjave različnih objav del v samostojni pesniški zbirki Pesmi in v kritični izdaji v Izbranih spisih je moč opaziti, da je Bevk po preteku tridesetih let, kolikor je razlike med obema objavama, nekatere svoje pesmi popravljal in spreminjal. Če pa vzamemo v pregled še pesmi iz zbirke Pesmi, ki so pred knjižno izdajo izhajale v reviji Dom in svet, opazimo, da je Bevk nekatere pesmi modificiral celo dvakrat. Nekatere pesmi imajo tako tri različice: revialno, tisto iz pesniške zbirke in tretjo v Izbranih spisih.V prvem delu naloge je predstavljen France Bevk kot pesnik in pisatelj. Na začetku je na kratko povzeto njegovo pesništvo, in sicer prve objave. Temu sledi kratka predstavitev samostojne pesniške zbirke Pesmi in odzivi literarnih kritikov na izdajo ter predstavitev prve knjige Izbranih spisov, kjer so Bevkove pesmi še zadnjič izdane. V drugem je sistematičen prikaz vseh pesmi, kjer primerjam Bevkove pesmi iz revije, samostojne zbirke in Izbranih spisov. Tako skušam spremljati razvoj Bevkovega pesništva skozi štiri desetletja. Analiza zajema vsebinsko-stilne ter oblikovne vidike. Pokazalo se je, da so najbolj opazne razlike med verzijami pesmi v reviji Dom in svet ter pesniški zbirki Pesmi, medtem ko modifikacije v Izbranih spisih niso več tako izrazite in so bolj jezikovne oz. stilne narave, ki v večini primerov ne vplivajo na vsebino. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali je na spremembe morda vplivala (avto)cenzura, ali je imel morda pri spremembah kaj besede urednik spisov, ali pa bi nanje lahko vplivala celo kritika. Na podlagi obstoječega gradiva je na zastavljena vprašanja mogoče samo delno odgovoriti.
Ključne besede: France Bevk, Dom in svet, Pesmi, Izbrani spisi
Objavljeno: 19.04.2013; Ogledov: 1245; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (772,98 KB)

5.
LITERARNA USTVARJALNOST MILENE MOHORIČ V REVIJI ŽENSKI SVET (1923-1941)
Alja Benkoč Sušnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Naloga se ukvarja z delom slovenske germanistke, pesnice, publicistke, pedagoginje in prevajalke Milene Mohorič, ki svojih spisov, objavljenih v Ženskem svetu, ni nikoli knjižno izdala. Najbolj sem se posvetila analizi ženskih likov, ki so v njenih delih v glavnih vlogah. V uvodnem delu sem na splošneje spregovorila o kratki prozi iz obdobja med obema vojnama (1917–1941), nato pa sem natančneje predstavila Mileno Mohorič, njeno delo in njeno stališče o ženskem vprašanju, ki jo je začelo zanimati že zelo zgodaj. Zatem sem prešla k posameznim sestavkom, ki so bili objavljeni v reviji Ženski svet. Po vzoru razprave Urške Perenič o Milici S. Ostrovški (2007) sem se lotila analize ženskih likov; zlasti kako preko njih obravnava vprašanja, ki se tičejo položaja ženske. Pri analizi so upoštevane vse objave Milene Mohorič v omenjeni reviji.
Ključne besede: Milena Mohorič, Ženski svet, ženske književne osebe
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1263; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (483,85 KB)

6.
POKRAJINA V IZBRANIH DELIH MILANA VINCETIČA IN MIŠKA KRANJCA
Aleksandra Papež, 2013, diplomsko delo

Opis: V okviru literarne vede se je opazovanje prostora bolj izrazito pričelo v začetku 20. stoletja. Literatura ima možnost, da posamezno pokrajino »vpiše« v literarno delo, in sicer na različne načine. Poudarjanje pokrajinskih značilnosti znotraj književnih del v nalogi in ob naslonitvi tudi na geografijo imenujemo literarno pokrajinjenje oz. regionalizem. V delu me zanima, kako se pokrajina »vpisuje« v obravnavana besedila zlasti skozi narativne prvine: književne osebe, dogajalni prostor, čas, pripovedovalec, zgodba oz. kakšna je povezanost med njimi, ko gre za prikazovanje pokrajine. Pri Milanu Vincetiču se pokrajina najbolj odraža skozi prostor in osebe, kar je v drugem delu primerjano z Miškom Kranjcem, saj ju izvorno povezuje prav Prekmurje.
Ključne besede: pokrajina, pokrajinjenje, kratka proza, Miško Kranjec, Milan Vincetič
Objavljeno: 27.09.2013; Ogledov: 1118; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
LEPOSLOVNE OBJAVE MARIJANE KOKALJ ŽELJEZNOV V REVIJI ŽENSKI SVET (1923-1941)
Lucija Hvalič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja literarno ustvarjanje Marijane Kokalj Željeznov v reviji Ženski svet (1923–1941). Avtorica je v reviji sodelovala od l. 1925 do l. 1935. Analizirali smo objavljene pesmi in prozne tekste ter se osredotočili na vlogo ženskih lirskih subjektov oz. likov v leposlovnih objavah. Zanimala nas je predvsem tradicionalna in naprednejša vloga ženske v omenjenih leposlovnih objavah, kjer smo izhajali iz razprave in modela Urške Perenič iz Slavistične revije (2007). V uvodnem delu smo zato predstavili program revije, saj nas je zanimalo, kako se avtoričino napisano leposlovje sklada s programskimi usmeritvami revije, nato pa smo prešli k analizi vseh posameznih leposlovnih objav. Na koncu je avtorica uvrščena v širši kontekst medvojne kratke proze.
Ključne besede: Marijana Kokalj Željeznov, Ženski svet, ženski lirski subjekt, ženski liki
Objavljeno: 27.05.2014; Ogledov: 516; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

8.
PROSTOR V IZBRANIH DELIH S PROTESTANTSKO TEMATIKO
Maja Lačen, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bom na podlagi teorij oz. premislekov o prostorskih vidikih v literaturi Umberta Eca, Wolfganga Iserja, Stanleya Fisha in Hansa Roberta Jaussa analizirala trinajst del, ki tematizirajo protestantizem; gre za slovenske zgodovinske romane oz. povesti. Pri izboru del za obravnavo sem se najbolj naslonila na knjigo Slovenski zgodovinski roman Mirana Hladnika. Prvi del bo bolj teoretsko zasnovan in razdeljen na tri pomembnejše razdelke, ki bodo predstavili: koncepte bralca, modelnega bralca in literarni prostor. V aplikativnem delu bom glede na prostor in bralca analizirala trinjast del izbranih del s protestantsko tematiko. Zanima me predvsem, kako besedilo prestrukturira pogled bralca s kategorijo dogajalnega prostora
Ključne besede: koncepti bralca, modelni bralec, literarni prostor, slovenski zgodovinski roman, protestantizem
Objavljeno: 27.05.2014; Ogledov: 1113; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (654,54 KB)

9.
LITERARNI PRISPEVKI IN RUBRIKE V IZBRANEM ČASOPISJU MED PRVO SVETOVNO VOJNO
Manja Vuzem, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pregled literarnih objav v vodilnih slovenskih političnih časnikih in literarnih revijah med 1. svetovno vojno. Predvsem tematsko so analizirane leposlovne objave v Slovencu, Slovenskem narodu, Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. V prvem delu naloge so predstavljene obravnavane periodične publikacije. V času prve svetovne vojne je na Slovenskem izhajalo okoli devetdeset različnih časopisov, časnikov in revij. V osrednjem delu so po kronološkem redu predstavljena vsa literarna besedila, ki so bila objavljena v naštetih publikacijah. Izpostavljeno je tudi razmerje med avtoricami in avtorji.
Ključne besede: Slovenec, Slovenski narod, Ljubljanski zvon, Dom in svet, prva svetovna vojna, literarne objave
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 707; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (941,64 KB)

10.
Perspektive empirične sistemske teorije z vidika mlajše generacije - doslednost, odprtost, zanesljivost
Urška Perenič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Zadovoljiv izhod iz nelagodja mlajše generacije, ki ne v tradicionalni literarni vedi ne v sperspektivizirani sodobni obravnavi literature ne more najti stabilnejšega sestava spoznanj, ponuja sistemska veja ELZ. Preigrani so Luhmann, Schmidt, Hejl. Zlasti modifikacija Ruschevega teoretskega modela potrjuje smiselnost uporabe te paradigme v preučevanju literature.
Ključne besede: literarne študije, literarna veda, empirična literarna znanost, sistemska teorija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 477; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici