1. Vpogled v socialno geografijoVladimir Drozg, 2020 Opis: Socialna geografija spoznava, kako ljudje različnih socialnih lastnosti delujejo v prostoru in kako se njihovo delovanje v prostoru in materialnih stvareh, katere uporabljajo, odraža. V socialno vse bolj raznoliki družbi postaja tudi prostor vse bolj raznolik in členjen. Predpostavljamo, da so vzrok temu razlilčne oblike delovanja ljudi, kar je povezano z njihovimi socialnimi lastnostmi, pa tudi z lastnostmi prostora, kjer delujejo. Povedano drugače, če je delovanje ljudi različno, so različni tudi socialni prostori, ki ob tem nastajajo. Delovanje in zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb je osnovni dejavnik prostorske raznolikosti. Socialna geografija se zato ukvarja s človekom in s prostorom hkrati. Enkrat je izhodišče prostor, katerega raznolikost skušamo pojasniti z različnimi načini delovanja ljudi, drugič so v izhodišču različne socialne lastnosti ljudi, razmere v prostoru pa so posledica različnih oblik njihovega delovanja. Akterji, ki prostor ustvarjajo, so ljudje – posamezniki in socialne skupine. Pomembne so njihove socialne lastnosti, še posebej biološke, kot sta spol in starost, kulturne, denimo veroizpoved, ter ekonomske, med katere sodi materialni položaj. Ljudje različnih socialnih lastnosti različno delujejo v prostoru, medtem ko zadovoljujejo svoje potrebe. Med te uvrščamo bivanje, delo, izobraževanje, oskrbovanje, rekreacijo, komunikacijo ter sodelovanje v prometu.
Ključne besede: socialna geografija, socialni akterji, dejavnosti, socialne lastnosti, prostor, kraj
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 491; Prenosov: 52
 Povezava na datoteko |
2. Demographic characteristics of population of Slovenian cities in the first decade of 21st centuryStanko Pelc, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: We analyzed available statistical data to establish present demographic characteristics of the population of Slovenian cities and their recent changes. According to the statistical definition of cities the share of urban population in Slovenia represents half of its total population. The number of population in Slovenian cities is generally decreasing or stagnating, the coefficient of masculinity was growing in the last decade, but not much more than in Slovenia in general, the ageing of population was also a bit faster in urban areas and their ageing index is considerably higher than the Slovenian average. Urban areas also had a considerably larger share of immigrants from abroad in comparison with the national average while employed and unemployed persons were relatively equally distributed among urban and other areas. The level of education was considerably above the national average. We also compared natural growth data which showed that urban areas in 2002 experienced the decrease that was below national average and the increase in 2011 that was also lower than in Slovenia in general.
Ključne besede: Slovenia, cities, population, demography, 21st cent.
Objavljeno v DKUM: 10.04.2018; Ogledov: 684; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (370,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Geografska marginalnost in družbeni vidiki trajnostnostiStanko Pelc, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Geografska marginalnost se v geografiji kot tema sistematičnega preučevanja pojavlja šele v zadnjih dveh desetletjih, odkar v okviru Mednarodne geografske zveze (IGU) obstaja ustrezna komisija (in pred njo študijska skupina). Enotne opredelitve geografske marginalnosti ni. V prispevku bomo na kratko predstavili naš pogled na geografsko marginalnost, kar bo izhodišče za razpravo o vlogi in pomenu trajnostnosti pri obravnavanju geografsko marginalnih območij. Trajnostnost bomo pri tem pojmovali v najširšem smislu in ne le v ožje gospodarskem. Glavni problem geografsko marginalnih območij je njihova zapostavljenost, ki ji botruje obrobni položaj glede na tako ali drugače pojmovana središčna območja. Spopadanje s to težavo pa (pogosto) temelji na ukrepih, ki naj bi zagotavljali trajnostno gospodarsko in socialno delovanje družbe na marginaliziranem območju. Naša razmišljanja v zvezi s tem, kako naj bi se ta trajnostnost zagotavljala in kaj sploh je, bomo podkrepili z ustreznimi primeri iz literature.
Ključne besede: geografska marginalnost, trajnostnost
Objavljeno v DKUM: 04.04.2018; Ogledov: 717; Prenosov: 84
Celotno besedilo (311,35 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Rural geography in Slovenia : an overviewStanko Pelc, Vladimir Drozg, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: The paper shows an overview of theoretical and conceptual directions in Slovene Rural Geography. The first part of the paper deals with the changes in understanding of the term rural area, and the second part discusses some theoretical concepts. The last chapter provides an overview of the most often researched topics in the field of Rural Geography in Slovenia.
Ključne besede: rural geography, theory of geography, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 19.03.2018; Ogledov: 738; Prenosov: 103
Celotno besedilo (114,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Geographical marginality in Slovenia from the point of demographical indicatorsStanko Pelc, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: We start the paper with a terminological discussion about globalization and geographical marginality. Then we present an analysis that intends to find out whether the demographic data at municipal level can reveal us marginal regions (municipalities). We divided all municipalities according to their centrality into the group of predominantly central and predominantly peripheral. We calculated 5 demographic indicators and according to the average value defined municipalities that were essentially different (potentially marginal). The analysis shows that demographic indicators are not reliable and not an appropriate tool for the definition of marginal regions.
Ključne besede: geography, population geography, economic geography, globalization, marginality, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 02.03.2018; Ogledov: 967; Prenosov: 146
Celotno besedilo (180,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Konceptualne smeri v slovenski geografiji podeželjaVladimir Drozg, Stanko Pelc, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku je podan kratek pregled teoretskih in konceptualnih smeri geografije podeželja v Sloveniji. V prvem delu je prikazano različno pojmovanje termina podeželje, v drugem delu pa osnovne konceptualne usmeritve pri spoznavanju podeželja. To so: fiziognomsko morfogenetska usmeritev, funkcijsko posibilistična, procesološko strukturna in socialno kulturna usmeritev. Sledi pregled najpogostejših področij raziskovanja v slovenski geografiji podeželja.
Ključne besede: geografija podeželja, teorija geografije, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2195; Prenosov: 162
Celotno besedilo (159,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
